Večer, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Nekoč smo reke in potoke regulirali in življenje je marsikje izginilo, sedaj, ko želimo, da se raki in ločje tam ponovno naselijo, pa moramo izvesti ekoremediacije, da povrnemo vsaj nekaj tistega, kar je že bilo
Namen sanacijskih ukrepov je, da v nekdaj reguliranih potokih in prostoru ob njih preoblikujemo naravo tako, da bodo ponovno ustvarjeni pogoji za življenje, ki se je in naj bi se v potoku odvijalo. O tem profesorica dr. Ana Vovk Korže z Mednarodnega centra za ekoremediacije z mariborske Filozofske fakultete: "Zagotoviti je treba prehodnost ribjih poti in oblikovati še druge prostorske strukture in objekte, ki bodo zanimivi za vodne in obvodne organizme. Omogočiti je treba življenje v in ob potokih. Omeniti velja rake, ptice, plazilce in druge živali, ki živijo v vodi in na kopnem. Z zasaditvijo vrbe in jelše je treba poskrbeti za osenčenost korit ter za zasaditev bregov s prvotnimi vrstami drevja in grmovnic. Da bo ukrep pravilno dosežen in zasnovan, je vegetacijske objekte treba višinsko pravilno sortirati in jih razporediti."
Na Goričkem zaradi vidre
Glavni namen vrnitve nekoč nereguliranega potoka v prvotno stanje je zagotovitev pogojev za življenje vidre na območju Goričkega, kjer je po doslej znanih podatkih vidrina populacija najbolj sklenjena in vitalna v Sloveniji. Najpomembnejše naloge so usmerjene v izboljšanje vidrinih habitatov in prepustnosti migracijskih koridorjev na celotnem območju parka Goričko, in sicer v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem. Po sanaciji naj bi se pretok in hitrost vode zmanjšala v primerjavi s prej regulirano strugo. Dr. Ana Vovk Korže: "Odsek Peskovskega potoka, kjer živijo vidre, ni ne kmetijsko in ne urbano pretirano izrabljen. Naselje Gornji Petrovci je od potoka odmaknjeno, tako da se pod njim proti strugi spuščajo le rahlo nagnjeni travniki, ki so močno zamočvirjeni in so primerni le za pašo. Pod cesto je mlaka, ki bližnjemu naselju služi kot požarna rezerva in je preko obrobnega cestnega jarka zvezana s potokom. Jarek je na celi dolžini zarasel z jelšami in drugim grmovjem, katerih strukture so idealni življenjski prostori za tiste biotope, ki so vezani na stoječe vode in vlažna rastišča ter se dalje povezujejo s tekočo vodo v potoku."
Z izvedenimi sanacijskimi ukrepi bo Peskovskemu potoku dana dobra možnost, da pridobi svojo nekdanjo biotopsko vrednost in krajinsko podobo. "Ob tem se je treba zavedati, da kakršnikoli posegi v prostor, predvsem živi vegetacijski objekti, zahtevajo pogosto vzdrževanje in skrbni nadzor. Delovanje, funkcioniranje in strukturo zgrajenih objektov je treba opazovati po vsaki večji vodi, možni poplavi ali drugi naravni nesreči. Ob morebitnih spremembah ali poškodbah objektov je treba ukrepati in jih sproti sanirati, zato je ta dela treba nujno predvideti v bodočih vzdrževalnih delih. Zarast za osenčenje struge ne bo zadoščala, ker bo predvideno izsekavanje potekalo vsakih nekaj let. Prav zaradi tega je na samem robu struge in v pasu ob njej predvidena zarast z grmovjem in mladim drevjem avtohtonih vrst, ki bo sčasoma nad strugo sklenila zeleni pas. Zarast, ki je do danes sama zrasla in uspevala, se je v letih po izvedeni regulaciji razvila na desnem bregu, zato se bo z zasaditvami smiselno dopolnila."
Spet vodne živali
Dr. Ana Vovk Korže: "Struga je obložena s kamnito oblogo, dno pa izprano do obloge. Zaradi regulirane struge novo korito nima dna, saj prevelike hitrosti pri nizkih vodah preprečujejo odlaganje rečnega nanosa vseh frakcij. Zaradi kamnite obloge se ne morejo ugnezditi talni organizmi, ki bi bili osnovni prehrambni artikel vodnih živali. Ker je struga izravnana, nizke vode prehitro odtekajo, zato je onemogočena kakršnakoli akumulacija materiala. Ta je še najbolj ogrožena v poletnih mesecih, saj je zaradi majhnih količin padavin in sušnega obdobja pretok potoka izredno majhen. Iz načrta lahko ugotovimo, da je v nekaj letih po regulaciji ob strugi zrasla vegetacija jelševja, vrbja in bora, ki pa počasi napreduje proti strugi. Ker ta uspeva le po desnem bregu, je levi breg skoraj gol, pokrit je le z robidovjem, akacijo in plazečimi rastlinami. Do samega roba struge se razprostirajo le zorane njive. Sklepamo lahko, da je zarast nezadostna, da bi osenčila korito ali nudila zatočišče in prebivališče obvodnim in kopnim živalim, ki na potok gravitirajo. Zato predstavlja ta 100 metrov široki pas regulacije nevarno cono za prehod iz spodnjega v zgornji tok, kjer je potok še nedotaknjen in nepoškodovan za vse tiste živali, ki vse leto tu migrirajo, med njimi je tudi vidra. Nevarnost za migracije preko potoka še povečujejo bližina proge, viadukt ter lokalna cesta."
Za malo sence in sonca
"Kritični je levi breg nizvodno od viadukta, kjer sega zorana njiva do samega roba struge. V ta namen bo njivo treba odmakniti za najmanj štiri metre, da se pridobi prostor za solidno obrežno zarast, ki bo imela funkcijo zaščititi plašč pred onesnaževanjem. Za normalni prehod, katerega je treba vzdrževati, je treba dodati še slaba dva metra. Ugotovili smo, da gostota zasaditve ne sme biti prevelika niti ne brez presledkov, saj so v vodnem biotopu zaželeni senčni in sončni prostori. Zasaditev poteka v obliki vijugaste črte zato, ker dajejo drevesa na ta način senco, po drugi strani pa, če pride do sečnje in eno ali dve drevesi posekaš, preostala drevesa še vseeno dajejo senco. Senčna in sončna območja omogočajo preživetje ribjim živalskim vrstam in ohrani se temperatura vode, kar vpliva na manjše onesnaženje," razlaga Koržetova. Za zasaditev so predvideni vegetacijski sestavi avtohtonih vrst, ki so vidni ob potoku in v dolini. K drevesnim vrstam spadajo jelša, gaber, poljski javor, jesen in dob, k grmovnim vrstam pa črni trn, navadni glog, leska, trdoleska, brogovita in kalina. Zasaditev se izvaja neenakomerno, in sicer v gručah. Pri sajenju je treba upoštevati čas kot za sadno drevje. Znotraj zaraščenih površin je treba omogočiti prehode za vzdrževalna dela, zato ni priporočljivo zelo gosto sajenje.
Rastlinske čistilne naprave
Dr. Ana Vovk Korže: "Osnovni procesi so filtracija, sedimentacija, adsorbcija, mineralizacija, aerobna in anaerobna razgradnja ter asimilacija v biomaso organizmov. Glavni delež čiščenja prispevajo bakterije, ki žive na koreninah ali med njimi. Rastline uvajajo v substrat kisik in tako ustvarjajo aerobne cone. Med aerobnimi conami so anaerobne cone. V tako mozaično razporejenih področjih s kisikom ali brez njega prihaja do razgradnje snovi v izcedni vodi in vgrajevanje v mikrobno maso bakterij, kar je podobno dogajanjem v klasičnih čistilnih napravah. Vloga rastlin se kaže predvsem v tem, da nudijo s svojimi koreninskimi sistemi podlago bakterijam za pritrjanje in asimilirajo mineralizirane snovi v rastlinsko tkivo. Rastlinske čistilne naprave so zelo učinkovite pri odstranjevanju usedljivih in suspendiranih snovi v onesnaženi vodi. Vendar je to lahko hkrati tudi najtežavnejši proces pri delovanju; ta se lahko zamaši, tako da pride do površinskega toka. Učinkovitost se tako zmanjša, zato sistem vključuje filtrirno gred, ki sistem varuje pred predčasno zamašitvijo.
Ob propadu rastlin pozimi se učinkovitost delno zmanjša, vendar po naših izkušnjah ne pade pod 80 odstotkov. Zaradi potencialne možnosti, da propadu rastlin sledi spiranje asimiliranih snovi nazaj v vodo, je treba z redno košnjo to možnost izključiti."
Največja prednost rastlinskih čistilnih naprav je, da se v njej zadržijo različne strupene snovi, ki ne odtekajo v okolje, kot so težke kovine, PCB in fenoli.
Za hiše in naselja
Ker so majhni zaselki in hiše zunaj naselij običajno brez urejene komunalne infrastrukture, je za ustrezno čiščenje odpadnih voda najprimernejša individualna rastlinska čistilna naprava, v katero se iztekajo delno prečiščene odpadne vode iz greznice. Sestavljena naj bo iz dveh gred, prve filtrirne ter druge čistilne. Iztok je lahko speljan v bližnjo ponikovalnico, okrasni bajer kot del vrtnega prostora. Najsmotrnejše pa je vodo zbirati ter jo ponovno uporabljati za zalivanje. Merilo za kvaliteto čiščenja je predvsem preživetje vodnih rastlin in živali v bajerju.
Tudi turistične kmetije največkrat ležijo zunaj urejenih občinskih infrastruktur, zato se mora čiščenje odpadnih vod urediti podobno kot za individualne hiše, na kraju samem. V nasprotju z odpadnimi vodami iz individualnih hiš je pri turističnih kmetijah značilna sezonska dinamika.
Urška Šprogar