Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

V šole projekt Ohranimo slovenski kozolec

Večer, Narava, gore in ljudje - Branko Maksimovič: Za ohranitev kozolca, tega dragocenega spomenika slovenske stavbne dediščine, si prizadeva tudi civilno gibanje za ohranjanje slovenske stavbne dediščine.

 Nekateri kozolci bi lahko kandidirali za Unescov seznam. (Igor Napast)

Projekt, posvečen slovenskemu kozolcu, so začeli leta 1993, razstavo arhitekturnih maket in risb pa so po svetu in doma predstavili že 112-krat. Z vključevanjem in sodelovanjem lastnikov in nekaterimi občinami so pred propadom rešili okoli sto kozolcev.

Minuli teden pa so pod Studorjem v Bohinjski dolini pripravili raziskovalno delavnico Ohranimo slovenski kozolec, v njej pa so sodelovali tudi angleški strokovnjaki iz organizacije Working Landscapes. Največ časa so namenili zavarovanim studorskim stogom, sodelovanje pa so v Naklem sklenili s posvetom, kjer so predstavili primer dobrega sodelovanja in težave pri uresničevanju projekta. Z oblikovanim pilotskim projektom bodo kandidirali tudi za evropski denar v programu Leonardo. V prihodnje bi radi pripravili tudi projekt, v katerega bi vključili vse generacije mladih, od vrtcev do fakultet. Tudi tako bi radi opozorili na odnos do tega dela slovenske arhitekturne dediščine, saj je nanjo treba opozoriti, treba jo je videti. V projekt so se že vključili dijaki Biotehniškega centra v Strahinju, ki so na tekmovanju mladih raziskovalcev v Mariboru za svoje ideje prejeli odličje. Slavko Mežek, predsednik civilnega gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Naša Slovenija, ugotavlja, da so prizadevanja obrodila sadove. Kozolec v Sloveniji ohranja svojo vlogo, saj ga številni kmetje in gospodarji še vedno uporabljajo, ponekod pa ostaja pomnik. Čas pa kozolcu ni naklonjen, saj so ga obdale bele bale krme, ponekod ga prekrivajo silosi, ko se pogovarjajmo o sonaravnem kmetovanju in pridelovanju zdrave hrane, pa so morda kozolcu bolj naklonjeni. Zato kozolcev ne podirajo tako hitro kot nekdaj, celo več, ponekod jih postavljajo na novo. V društvu sodelujejo z okoli 600 gospodarji po vsej Sloveniji, ki svoje znanje in spoštovanje tega dela stavbne dediščine prenašajo na mlajše, Seveda pa si želimo, da bi se ohranili kozolci, v katerih se bo sušilo seno, in ne smemo dovoliti, da bi kozolec izginil", je poudaril predsednik civilnega gibanja Slavko Mežek. Strokovnjaki pa razmišljajo, da bi nekateri kozolci lahko kandidirali za Unescov seznam, predvsem z območja Cerknice, Ruta nad Baško grapo Studorja in Sorice.

Branko Maksimovič

 

Vecer.si 30.10.2008

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti