Cac Langerholc: Prva dva tedna v oktobru sva z Danico preživela v Turčiji in obiskala plezalsko področje GeyikBayiri, ki je le kakih 30 kilometrov iz turistične Antalye in nudi prvovrstno plezanje v čudoviti skali, ki se lahko primerja edinole s tisto na Kalymnosu.
Opremljenih je že preko 500 smeri vseh težavnosti, dasiravno bodo bolj prišli na račun tisti, ki raje posegajo po višjih ocenah; vendar tudi okoli 200 smeri do ocene 6c poskrbi, da tudi bolj rekreativnim plezalcem nikakor ne bode dolgčas. Področje je leta 2000 odkril turški plezalec Ozturk, ki je nemudoma z asistenco dobre plezalke Zuleyhe začel opremljati prve smeri v sektorju Sarkit in Magara. Po pripovedovanju Zuleyhe, ki z možem Muratom skrbi za plezalce v kampu Climbers Garden, je bilo v začetku veliko zabave predvsem s strani domačinov, ki si tudi pod razno niso mogli predstavljati, kaj za vraga počnejo tisti norci tam gor v skalah. Tudi nekaj prometnih nesreč se je zgodilo, ko so šoferji namesto na cesto raje buljili v Zuleyho pri premagovanju vertikale. No, stvari so se uredile in zdaj sta na tem področju dva organizirana kampa: Jo-Si-To in že omenjeni Climbers Garden.Midva sva bivala v slednjem,kjer imate možnost izbire med šotorom in ljubkimi lesenimi bungalovi, postavljenimi med nasadom granatnih jabolk.Cena hišice je deset evrov na osebo dnevno, s tem, da vam nudijo brezplačen kruh, pitne vode pa je tudi v izobilju, saj se nad plezališčem bohotijo kar spodobno visoki hribi, ki jih preko zime rado tudi zasneži.Hrano je najbolje nabaviti v marketu v sedem kilometrov oddaljenem naselju Cirklar; v kampu pa je kuhinja s plinskim štedilnikom, hladilnikom in vso potrebno kuhinjsko opremo - posode, pribor ... In seveda jedilnica, ki ob večerih postane tudi prijetno zbirališče plezalcev. Tudi sanitarije in tuši so na zavidljivem nivoju. Plezalni sektorji so kar blizu drug drugemu, tako da kakšen prevoz ni potreben, omenil pa bi še zelo, zelo gostoljubne domačine, ki na cesti kar sami od sebe ustavijo in te povprašajo, ali mogoče rabiš kakšen prevoz. Skorajda vse smeri sta opremila dva plezalca; že omenjeni Ozturk (kateremu bi moral dati na O in u še dve pikici), ki je opremil večino zgornih sektorjev v bližini Climbers Gardna in nemški plezalecTobias, ki pa je poskrbel za svedrovce v bližini Jo-Si-To kampa. Skala je prvovrstni apnenec z množico različnih skalnih tvorb - kapnikov in gob, kar plezanje naredi zares zabavno.
Midva sva v želji spoznati kar največ sektorjev, begala vsak dan od enega do drugega in samo vzdihovala nad množico potenciala, ki ga to področje še nudi. Stene so obrnjene na jug, tako je priporočljivo začeti s plezanjem zjutraj, da potem, ko se zares ogreje (tri dni nazaj je bilo v Antalyi še zavidljivih 40,5 stopinj Celzija) v senci lahko v miru použiješ Efes pivo. Z ženo sva splezala 76 različnih smeri; nekatere od njih so bile tako zapeljivo lepe, da sva jih šla po dvakrat. V težavnosti nisva pretiravala, ocene so se gibale večinoma med 6a do 6b+, ampak uživala pa sva, kot že dolgo ne.
Torej, če pod vso zadevo potegnemo črto: čarterski poleti z Brnika v Antalyo, poceni življenje, prijazni domačini, bližina toplega morja in predvsem neizmerno lepe smeri v čudoviti skali pomeni le eno - GeyikBayiri je stvar, ki je NE SMETE ZAMUDITI.
Cac Langerholc