Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Na lenarjenje v Bohinju kar pozabite

Večer, Potovanja: Toliko naravnih zanimivosti je ob Bohinjskem jezeru, da se aktivne počitnice tam zgodijo kar same po sebi.

Odgovorov je bržkone toliko kot obiskovalcev tega bisera v Triglavskem narodnem parku. Kaj privabi toliko obiskovalcev v Bohinj v vseh letnih časih - celo med poletjem mu mnogi domači in tuji turisti dajo prednost pred morjem, in to kljub pregovorno slabemu vremenu? Odgovorov je bržkone toliko kot obiskovalcev tega bisera v Triglavskem narodnem parku.


Foto: (arhiv Pac sports)
Najlepši pogled na Bohinjsko jezero in njegovo okolico se nedvomno ponuja med poletom z jadralnim padalom, lahko tudi v tandemu.

Če bi jih želeli posplošiti, pa bi ga najbrž našli v posrečeni kombinaciji, ki jo je tam ustvarila narava. V jezeru, obdanem z gorami, dovolj velikem, da je v njem in okrog njega prostor za vse, ki si želijo miru in tišine, kot tiste, ki jim bolj ustreza vrvež na jezerski plaži - za plavalce, veslače in ribiče, za tiste, ki želijo kampirati, kot one druge, ki jih bolj zanimajo nastanitve v hotelih in apartmajih ali celo hostlu. Pa za šolarje, saj je v Bohinju tudi center šolskih in obšolskih dejavnosti, tabornike ...

Jezero, ki v dolžino meri dobre štiri kilometre in v širino nekaj več kot kilometer, je še ravno dovolj majhno, da ga je mogoče obhoditi peš: na eni strani vodi pot ob glavni cesti, na drugi med jezerom in gozdom, ki v avgustu ves diši po ciklamah. Z enega na drugi konec jezera ves dan vozi turistična ladjica. Med potjo vodič seznani potnike z najpomembnejšimi dejstvi o Bohinjskem jezeru ter pove nekaj legend, povezanih z jezerom in okoliškimi kraji. Te so tako zanimive, da si že zaradi njih velja vsaj enkrat prihraniti pešačenje ali vožnjo po cesti.

Bohinj je izvrstno izhodišče za planinarjenje

Še lepši je pogled na Bohinjsko jezero s katerega od vrhov okrog njega. Brez napora oz. z gondolo je dostopna razgledna točka pri hotelu Vogel, z nekaj truda, ki je poplačan s prav tako očarljivim razgledom, pa na primer z Vogarja, Studorja ali z Rudnice. Vzpon na te vrhove, ki so na okrog tisoč metrih nadmorske višine, je primeren tudi za tiste, ki nimajo kakšne omembe vredne kondicije za planinarjenje, je pa, zlasti zaradi strmega spusta, priporočljiva ustrezna obutev.

Z Vogarja se jo splača mahniti dalje proti Planini Blato ali še bolje proti Planini Jezero, na kateri je v prelepi dolinici z jezerom in pašniki ter planšarskimi kočami tudi planinski dom. Zelo zanimiva in ne preveč naporna je pot na Voje, ob koritih Mostnice, ki osuplja s svojimi tokom, speljanim po razgibanem gozdnem in skalnatem terenu. Ponekod teče tako globoko v prepadu, da se popotniku zvrti od višine, ko pogleda proti njej, drugod nudi njena ledeno mrzla voda osvežitev od poti utrujenim nogam. Na koncu te poti, ki pelje mimo dveh planinskih domov in številnih planšarij, je slap Voje.

Cilj številka ena, kar zadeva bohinjske slapove, je slap Savica, ki je na drugem koncu, pod Komarčo, in je z lahkoto dostopen. Kdor se do njega odpravi z avtom ali s turističnim vlakcem, mora premagati le stopnice, ki jih sicer ni malo, še lepše je do njega iti peš iz Ukanca ali začeti kar z druge strani jezera, iz Ribčevega Laza. Obrok v planinskem domu pri Savici, kjer pripravljajo v primerjavi z ostalimi planinskimi domovi na tem območju najokusnejšo hrano, še posebno tekne. Da bi videli slap Govic v južni steni Pršivca, pa je potrebne nekoliko več sreče: na dan izbruhne le ob močnem deževju. To pa, kljub uvodoma omenjenemu slabemu vremenu, vendarle ni tako zelo pogosto.

Nasploh je Bohinj izvrstno izhodišče za planince. Naokoli vabi toliko vrhov, da ciljev tudi med daljšim počitnikovanjem tam ne zmanjka. Nekaj smo jih že omenili, tu so še Komna, Komarča, Vogel, Šija, Rodica, dolina Triglavskih jezer, Pršivec, Krstenica ... Mogoče se je seveda odpraviti tudi dlje, vse do našega najvišjega vrha, ki je bil prvič osvojen prav iz Bohinja spomenik "štirim srčnim možem" v Ribčevem Lazu spomni na to, da so 26. avgusta leta 1778 Bohinjci Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer kot prvi osvojili Triglav, in to v coklah. Slednjega seveda ne gre ponoviti, prav nasprotno, ustrezni opremi je potrebno nameniti veliko pozornosti, kar velja tudi za ostale vzpone. Tovrstnih opozoril je tudi v Bohinju žal premalo opaziti.

Polet z jadralnim padalom najlepše doživetje
Nekaj čisto posebnega, absolutno najboljšega in nepozabnega, kar je mogoče doživeti v Bohinju, pa je polet z jadralnim padalom. Od nikoder drugod ni Bohinjsko jezero in vsa njegova okolica tako lepa. Nič hudega, če o jadralnem padalstvu ne veste nič - za polet v tandemu ne potrebujete nikakršnega predznanja, le dobro voljo in ščepec poguma, ampak zares le ščepec, da stečete po odskočišču tako daleč, da vam zmanjka tal pod nogami in se padalo napolni z zrakom ter dvigne. Uravnava ga pilot, vi pa medtem v miru opazujete lepote tam nekje daleč pod vami ali pa si nagledate vrhove, ki jih boste še osvojili.

Najboljša izbira je polet z Vogla, kjer je odskočišče pri zadnji postaji sedežnice, na nadmorski višini nekaj čez 1700 metrov. Polet od tam zato traja dlje kot na primer s precej nižjih Vogarja in Studorja, pa tudi videti je mogoče več. Vendar za vsa tri odskočišča velja, da so izredno lepa. To navsezadnje potrjuje tudi gneča na njih na desetine jadralnih padalcev, večinoma iz tujine, dnevno poleti z njih velja seveda za dneve, ko je veter oziroma vreme za to ugodno.

Območje Bohinja je mogoče raziskovati in opazovati tudi s konjskega hrbta, med športnimi aktivnostmi pa so v poletnem času v ponudbi tudi vožnje s kajaki in kanuji, soteskanje, rafting, gorsko kolesarjenje in jamarstvo ter adrenalinski park, v Ribčevem Lazu pa je tudi stena, kjer se je mogoče učiti plezanja.

Vpogled v preteklost
Ko v Bohinju dežuje, lahko dan izkoristite za ogled muzejev ali pa se po znameniti bohinjski železnici, ki je že praznovala stoletnico, odpravite z vlakom (lahko tudi z avtovlakom) iz Bohinjske Bistrice (na tamkajšnji železniški postaji si lahko ogledate razstavo o tem, kako so progo gradili) proti Novi Gorici. Pot je zanimiva zaradi številnih tunelov, najprej poteka v ozki dolini reke Bače, zatem pa ob slikoviti Soči.

Bohinjskih muzejskih zbirk nikakor ne gre izpustiti. V Stari Fužini je Planšarski muzej, v katerem je na majhnem prostoru muzej je urejen v opuščeni vaški sirarni - mogoče dobiti veliko informacij o tradiciji sirarstva in planšarstva na območju Bohinja. Kdor se ob pogledu na planšarije, na primer na Vojah, sprašuje o njihovi funkciji in notranjosti, dobi tu odgovor. Razstavljen je celo izviren planšarski stan s planine Zajamniki in njegova notranja oprema, v muzeju si je mogoče ogledati tudi originalno sirarsko opremo, kakršna je bila v uporabi nekoč, planšarstvo pa pomagajo spoznavati tudi številne fotografije, pisma ter drugi dokumenti.

Na tradicijo sirarstva v Bohinju opozarja tudi sirarska tematska pot. Pomanjkljivost iz preteklih let, ko je bilo v Bohinju sila težko kupiti Bohinjski sir, je odpravljena, saj so ga letos začeli proizvajati v sirarni v Srednji vasi, tam izdelan sir pa prodajajo na številnih turističnih točkah v okolici. Da bi sir kupili pri katerem od sirarjev na sirarski poti, pa raje kar pozabite. Njihova vrata najdete čez poletje največkrat zaprta, sosedje pa vam pojasnijo, da je gospodar z živino na paši nekje v planinah.

Bivalno kulturo Bohinjcev v preteklosti prikazuje Oplenova hiša muzej v Studorju. V hiši, zgrajena naj bi bila v 19. stoletju, kot muzej pa služi od leta 1991, je še vedno avtentična oprema njenih zadnjih lastnic, kar ji daje posebno vrednost. Vpogled v preteklost postane s pogledom na vso tisto pohištvo, oblačila in druge predmete, ki so, kot da bi jih še včeraj kdo uporabljal, posebno živ. Prijazen oskrbnik Gregor Resman da obiskovalcem veliko zanimivih informacij in odgovore na vsa vprašanja, porajajoča se ob ogledu objekta, ki pod isto streho združuje stanovanje in gospodarsko poslopje ter ima tudi nekaj bohinjskih posebnosti. Ob njegovem pripovedovanju si življenja v Bohinju desetletja nazaj ni težko predstavljati. 

Nataša Gider

Vecer.si 27.08.2008


Foto: (Nataša Gider)
Slap Savica je ena najbolj obiskanih točk v Bohinju.


Foto: (Nataša Gider)
Ob pogledu, ki se odpre pri prihodu na Planino Jezero, je vsak napor s poti pozabljen.
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti Večer

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti