Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Polet z jadralnim padalom pod zemljo

Gea, Pustolovščine - Primož Lajevec
Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku, dr. Franci Gabrovšek 
Načrt jame Brezno pri Medvedovi konti na Pokljuki - dr. Jurij Kunaver

             

Zdi se, da so jame kar dobro osvojene. Poleg osupljivih jamarskih pustolovščin lahko med bolj eksotične podvige štejemo skok BASE padalca v udorno jamo na Hrvaškem (in še marsikje po svetu), ki pa zaradi velikosti odprtine na površini skoraj bolj spominja na temačen prepad kakor na pravo jamo. Znani so tudi primeri, ko se je v jamah letelo (ali vsaj poskušalo leteti) z baloni. Nikoli pa ni še nihče vzletel in pristal, namreč v pravem podzemlju, z letalom, zmajem, jadralnim padalom ali kako podobno letalno napravo, ki za svoj obstoj v zraku potrebuje hitrost. Nikoli do zdaj.

Benjamin Zupan iz Domžal (31 let, Vertikala – klub drugačnih športov), jamar in jadralni padalec, je svoji strasti v nedeljo, 15. julija, združil v idejo, ob kateri je večina odkimavala z glavo. Poletel je z jadralnim padalom – pod zemljo.

               
Benjamin Zupan je z jadralnim padalom prvi na svetu vzletel in pristal v pravem podzemlju.

Brezno pri Medvedovi konti

izbrano prizorišče jamskega poleta, je zanimiva jama na Pokljuki. S svojim ozkim, dolgim vstopnim breznom, ki se konča v stropu ene največjih slovenskih dvoran, deluje precej nenavadno. Vanjo se spustiš kot po dimniku, ki mu nenadoma zmanjka sten, ves čas, celih 120 metrov, se skale praktično ne dotakneš. Problem je seveda žimarjenje po vrvi ven, saj je stodvajsetmetrski vzpon precej naporen. K samemu telesnemu naporu lahko prištejemo še nadležno (profesionalcem seveda ne) prepenjanje prižem z ene vrvi na drugo, kjer se ob nepazljivosti zlahka izgubiš v zmešnjavi vrvi, vrvic, stopnih zank in sebe. Tako je najhitrejši »skočil« iz jame v 18 minutah, najpočasnejši pa je klel debelih 45 minut.

Idealna oblika jame
Polet omogoča konfiguracija jamskega dna, ki je bolj ali manj okroglega tlorisa in premera približno 150 m. Polovica te ploskve je precej strm klanec, večinoma posut z velikimi skalami, na nekaj mestih pa vendarle dovolj fino gruščnat, da se da postaviti jadralno padalo. Preostali del dna je povsem vodoraven, tu in tam skalnat, ponekod pa čudovito gladek. Celotna dvorana je prav monumentalna. S svojo prostornino deluje gromozansko, človek se sam sebi zdi mravlja. K silnemu vtisu svoje prispeva tudi akustika: čeravno le dobrih sto metrov vsaksebi, je komunikacija med posamezniki praktično nemogoča. Neskončno odmevanje popači še tako preprosta navodila, na katera smo si nekaj časa odgovarjali z vse bolj nestrpnimi vzkliki. Večni »Kaj??!« se namreč predoni v »Kaoauaaaajoua« in tisti, ki mu je bilo vprašanje namenjeno, res nima druge izbire, kot da na vprašanje odgovori z istim, prav tako neprepoznavnim vprašanjem ...

Skok
Benjamin je postavil krilo, Skywalk Tequilla, in pripravljen izbiral pravi trenutek. V popolni tišini je vsak slišal le svoje dihanje, izdihana sapa pa se je kot oblak kopičila okrog nas in meglila pregled nad dogajanjem. Napetost tu in tam prekine popačena kletvica – tudi kamera in fotoaparat ne bosta videla skozi meglo. Benjamin je potegnil, a v prvem poskusu kmalu zaključil – krilo se je zataknilo v ostro skalovje in obtičalo, k sreči nepoškodovano, na tleh. V drugem poskusu mu je uspelo in kmalu se je dvignil do največ kakih petnajst metrov od tal, preletel vse skalovje, zavil, da ne bi zadel konca jame, sledil krivini končne stene in mehko pristal. Vseh pet nas je zavriskalo od olajšanja in navdušenja, to smo razumeli kljub popačenju. Uspelo je! Benjamin je prvi na svetu v pravem podzemlju poletel z jadralnim padalom. Lahko bi rekli, da je odkopal nebo.

BESEDILO IN FOTOGRAFIJE:Primož Lajevec 


JAME IN JAMARSTVO V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU

dr. Franci GABROVŠEK
Ustanova in naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (Titov trg 2, 6230 Postojna)
Elektronska pošta: gabrovsek@zrc-sazu.si

Izvleček
Velik del Triglavskega narodnega parka sestavljajo močno zakraseli zgornjetriasni karbonati. Površje je glaciokraško, na visokogorskih planotah najdemo številne vhode v kraška brezna, ki ponekod vodijo preko kilometra globoko v masiv. Razvoj visokogorskih jam je tesno povezan s pleistocenskimi poledenitvami. Območje parka je eno najbolj vročih jamarskih raziskovalnih področij na svetu. Prve jame so raziskali že v 20-tih letih prejšnjega stoletja, trenutno pa je v parku registriranih kar 637 jam.

Članek
Večji del parka sodi v nariv Julijskih Alp, ki ga v veliki meri sestavljajo zgornjetriasni apnenci in dolomiti, torej kamnine podvržene zakrasevanju. Če kaj poleg poledenitev zaznamuje morfologijo površja v parku, je to kras. Krasu pripada tudi podzemlje, v TNP je kar 637 od 8123 jam, kolikor jih je skupaj v slovenskem katastru jam. Številni ostanki paleokrasa govorijo o zakrasevanju v času med sedimentacijskimi cikli. Faza zakrasevanja, ki je za jamarje bolj zanimiva, pa se je začela z dvigovanjem Alp, ko so se vzpostavili pogoji za razvoj velikih kraških kanalov. Prvotni jamski spleti so se oblikovali v povsem drugačnih hidravličnih pogojih kot vladajo danes. Pozneje so zaradi tektonike in vrezovanja dolin razpadli na posamezne segmente in »obviseli« nekje v kraškem masivu. Na njih naletimo tam, kjer jih sekajo mlajša vadozna brezna, ki so najbolj tipičen in pogost tip jam v alpskem krasu. Nastanku teh so botrovale pleistocenske poledenitve; voda z ledenikov alpskih kraških planot se je in se še v veliki meri drenira skozi kraške masive. Rezultat so tipična stopnjasta brezna, prekinjena s krajšimi horizontalnimi odseki – meandri. V TNP so kar štiri take jame, ki presegajo globino enega kilometra.
Ledeniki, podobno kot nekraške kamnine, omogočajo koncentriran dotok vode v kras in s tem nastanek velikih jam. Led tudi neposredno (pre)oblikuje jame; v visokogorskih breznih še vedno naletimo na velike količine ledu, ki ponekod zapira celoten presek brezen, zelo verjetno pa so bila brezna v ledenih dobah povsem zapolnjena z ledom. Mnoge jame z velikimi vhodnimi brezni so tudi do globine nekaj sto metrov močno preoblikovana z ledom. Pomen ledu pri nastanku in oblikovanju visokogorskih brezen bo potrebno še podrobneje raziskati.
V TNP so tudi jame, ki po tipologiji in nastanku niso tipično »alpske«; taki sta npr. Gorjanska jama nad Raduho in Brezno pri Medvedovi konti na Pokljuki, v katerem je največja dvorana v Sloveniji.
Povprečna globina jame v TNP je 44 m (glej tudi sliko 1b), povprečna dolžina pa 138 m .

Jamarstvo v TNP
Jame v Julijcih že dolgo let privlačijo raziskovalce. Zlatico, jamo med Pršivcem in planino Ovčarija so raziskali že leta 1925 in se ponaša s katastrsko številko 1. V alpskih jamah največkrat naletimo na vertikalna brezna, ki so močno omejevala doseg raziskovalcev v pionirskih časih. Kljub temu so še iz časov pred vrvno tehniko znane številne raziskave visokogorskih brezen, tudi takih z velikimi vertikalami. V petdesetih letih so organizirali prve močne vseslovenske in mednarodne odprave. Znana je odmevna odprava v Triglavsko brezno (tudi Brezno pod Glavo) leta 1961, ko so z uporabo »klasičnih« tehnik jamarji dosegli globino 274 m. Sicer ne rekorden, ampak glede na pogoje v jami zavidanja vreden dosežek. Tudi številna brezna na Kaninu so raziskali še v času pred vrvno tehniko. Posebno mesto v zgodovini jamarskih raziskav v TNP ima Pološka jama nad dolino Tolminke. Jama je dolga 10800 m in globoka 704 m. Še vedno je peta na lestvici dolžin in deseta na lestvici globin slovenskih jam. Jamo so v začetku sedemdesetih let skoraj v celoti raziskali navzgor in je dolga leta veljala za »najvišjo« jamo na svetu. V sedemdesetih letih so intenzivno raziskovali tudi na območju Pršivca, kjer so v Breznu pod gamsovo glavico dosegli globino 776 m, takratni jugoslovanski rekord. To je tudi obdobje uvajanja vrvne tehnike, ki vertikale spremeni v »lahko premagljive« dele jame. V okolici Pršivca je bilo v 70-tih in 80-tih letih raziskano kar pet jam globokih preko 400 m. Najgloblji je še vedno 819 m globok sistem Botrove jame in Brezna pri gamsovi glavici. V 80-tih so ponovno začeli intenzivne raziskave na Kaninskih in Rombonskih podih. Na slednjih so Italijanski jamarji v letih 87-89 raziskali našo prvo jamo globljo od kilometra, Črnelsko brezno. Ista ekipa je v začetku 90-tih raziskala tudi našo najglobljo jamo Čehi 2, tedaj globoko 1360 m. Jamo so leta 2002 poglobili slovenski jamarji odprava, pa 1533 m. Na Rombonskih podih je tudi prva čisto slovenska tisočmetrca Vandima, kjer smo kilometrsko znamko prestopili leta 1993, končno globino 1182 m pa dosegli leta 1994. Izrednega pomena so tudi raziskave v sitemu MIG na območju Tolminskega Migovca, kjer so angleški in slovenski jamarji več jam povezali v 11300 m dolg in 970 m globok splet. Faktorji, ki vplivajo na jamarsko aktivnost so številni. O njih na tem mestu ne bi razpravljal. Nekaj pa pove slika 1a, ki prikazuje število odkritih jam v določenem času.
Slika 1: a) Razporeditev novoodkritih jam v TNP po letih. b) Razporeditev jam glede na globino.

Jame in jamarstvo v TNP
Pomen jam v visokogorju je mnogovrsten. Jamarjem nudijo možnost raziskovanja nedotaknjenega pred domačim pragom; ekstremna rekreacija in avantura naj bodo le neizogibni del raziskav, nekaterim v slast, nekaterim v breme. Krasoslovcem visokogorske jame nudijo obilo informacij o hidrologiji in geomorfološkem razvoju površja. Jamski mehanski in kemični sedimenti nosijo zapise o času pomembnih dogajanj v jamah in na površju.
Slovenski speleologi so se znanstveno z visokogorskimi jamami ukvarjali bolj priložnostno. Gre za izredno zahtevne jame, ki se jih lotijo le redki v svojih najbolj aktivnih jamarskih letih. Verjetnost, da ta leta sovpadajo z najbolj aktivnimi leti raziskovalca, pa je žal majhna. Zato je sodelovanje med jamarji in speleologi pri raziskavah visokogorskih jam še toliko pomembnejše in zaželeno.

Viri in literatura
Kataster jam JZS
Gabrovšek, F. 1997. Two of the world deepest shafts on Kaninski podi plateau in western Julian Alps, Slovenia. In:Proceedings of the 12th International Congress of speleology, La Chaux-De-Fonds, vol. IV:23-24.
Kunaver, J., Gabrovšek, F. 2001. Some remarks on the development and age of the great cave systems in the Kanin Mountains, on the southern Slovenian side. Rapports de recherche, Institut de Géographie, Université de Fribourg, Suisse, 10:141-153.


Načrt jame Brezno pri Medvedovi konti na Pokljuki, avtor Jurij Kunaver (Naše jame, 1960). >>dzrjl

EKSTREMNO
Zanimivosti:


Dejstva
Datum poleta: 15. 7. 2007
Ime jame: Brezno pri Medvedovi konti
Dolžina: 152 m
Globina: 142 m
Kota vhoda (n.m.): 1398 m
Datum odkritja 2. 10. 1960

* * *

Pomen značilnosti padala
Jadralno padalo je po svojih lastnostih, zmogljivostih in tehniki vzleta drugačno od klasičnega. Drsno razmerje ima npr. ena proti devet, kar pomeni, da iz enega metra višine padalec prileti devet metrov daleč, klasično padalo pa ima razmerje ena proti tri ali še manj. Zato se s slednjim lahko spustimo strmo in ne potrebujemo velikega manevrirnega in pristajalnega prostora. Kljub vsemu je moral Benjamin pilotirati natančno, da je lahko brez »srečanja« s stenami svoj polet stisnil v omejeno prostornino Medvedove konte.

* * *

Varovanje jame
Med poletom smo skrajno pazili, da smo jamsko okolje kar se da malo obremenjevali tako s svojo prisotnostjo in potrebno opremo kot tudi z morebitnimi ostanki po koncu. Luči, nemara najbolj nezaželena stvar v jamah, so bile precej šibke, napajal jih je agregat zunaj jame, gorele pa so vsega skupaj kake pol ure. Za seboj smo natančno pospravili, transport v in iz jame pa je potekal po že nameščenih svedrovcih, sicer uporabljanih v običajne jamarske namene.

* * *


Pregled jamskega letenja
• B.A.S.E. padalci so že skočili v jame v Mehiki (Mark Hewitt 1995, jama Sotano de las Golodrinas), v Omanu (Felix Baumgartner 2007, jama Seating of the spirits,) in na Hrvaškem (Felix Baumgartner 2004, jama Mamet).
• Pet balonov je poletelo v jami Marvel cave v Missouriju ZDA 20. maja 1994.
• Jadralni padalec Benjamin Zupan je 15. julija 2007 poletel v Breznu pri Medvedovi konti, Slovenija.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
JAM novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti