Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 3287 7

Slap Čedca zaradi podorov skal čedalje bolj ogroža hiše

Delo - Špela Žabkar: Strah, da se bo na Jezerskem ponovil Log pod Mangartom - Jezerjani pravijo, da jih nihče ne jemlje resno – Danes si bo podor ogledal minister Janez Podobnik

Zgornje Jezersko – »Hitim gledat, kako so podori videti od blizu. Že maja je del stene padel v dolino in je Čedca spremenila svoj tok, včeraj pa je grmelo že od jutra. V gozdu pod slapom sem, ko spet zabobni. Oblak prahu pridrsi prav do dreves. Pogledam gor: četrtina stene je zasuta, slapu sploh ni?!« To je že pred dobrim mesecem na spletno stran Gore-ljudje zapisala Jezerjanka Anja Karničar. Približno 130 metrov visok slap Čedca, po nekaterih podatkih celo najvišji v Sloveniji, se brez prestanka ruši že več tednov. Domačinov je iz dneva v dan bolj strah, da bi se na Jezerskem ponovil Log pod Mangartom, saj nad njihovimi glavami visi nevarnost.

»V ponedeljek nam je znova odneslo vreče, napolnjene s peskom, s katerimi smo zavarovali naše hiše. Voda teče dobesedno do praga prvih hiš, od tam čez regionalno cesto, in ko je naliv, naprej do struge Jezernice,« pripoveduje Rok Teul, najemnik Gostilne Grabnar. Kot pravi, je v zaselku, ki mu domačini rečejo Punkelgas, ogroženih sedem hiš: »Naneslo je že veliko materiala, tudi gline. Voda ne odteka več v podtalnico, temveč se je razlila po kmetijskih površinah vse do prvih hiš. Na dvorišču imamo že več tednov hudournik. Zakaj je vedno treba čakati na najhujše, da bi se kdo zganil?« se sprašuje Teul.

Jezerjani namreč že skoraj dva meseca opozarjajo, da so ogrožene njihove hiše, tudi življenja. A zdi se jim, da jih nihče ne posluša. Kot pravijo, so tudi njihovi predlogi, da bi bilo treba sanacijo usmeriti še v gradnjo prekopa, ki bi vodo preusmeril z njihovih dvorišč do bližnjega potoka, naleteli na gluha ušesa.

Na nevarnost je večkrat opozoril tudi župan Jezerskega Milan Kocjan: »Blatni tok si je od Čedce utrl približno tri kilometre dolgo pot do prvih hiš. Strokovnjaki so nas že opozorili, da bo, če bo poplavljalo, voda drla tudi do 35 kilometrov na uro.« Slap Čedca se z gromkimi poki podira prav vsak dan, potrdi župan Jezerskega. Po prvi, neuradni oceni bi za sanacijo potrebovali pol milijona evrov.

Na Jezerskem upajo, da bodo kmalu dobili trdna zagotovila o sanaciji in da bodo s temeljitim posegom prebivalce lahko čim prej zavarovali pred nevarnostjo. Hkrati upajo, da do takrat ne bo večjega deževja, ki bi v dolino prineslo še več blatne vode ...

Špela Žabkar

www.delo.si     23.07.2008

 
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Delo EKO novosti

7 komentarjev na članku "Slap Čedca zaradi podorov skal čedalje bolj ogroža hiše"

Metod Škarja,

Od kod milijon kubikov? Po prvih ocenah, ko so govorili o 500.000 kubikih, sem tudi sam naredil hitro oceno iz razpoložljivih slik (za izhodišče služi bivša višina Čedce 130 m). Širina podora 120 m (po najnovejših slikah), višina (od starega robu do novega, 30 m), debelina padle plasti (približna ocena) 20 m. To zmnoženo da približno 700.000 kubikov. To je minimalna ocena. Če višino povečamo na 40 m, dobimo 960.00 kubikov, če debelino plasti na 30 m, smo pri dobrih 1.000.000 kubikih. Dejanska količina je verjetno tu nekje vmes.


Metod Škarja,

Zgoraj je treba povsod odvzeti eno ničlo (očitno sem bil preveč pod vtisom, da je treba dobit "pravo številko" in nisem dobro pogledal na kalkulator). Dejansko je navjvišja možna ocena tam okrog 100.000 kubikov.


Franc Štibernik,

Bravo Davo.

Upam da bo tole prebral tudi Podobnik in še kdo iz pristojnih ministrstev, ki z veliko žlico tako radi pomagajo velikim kmetom in kapitalistom , na malega človeka pa se spomnijo z drobtinicami.


Davo Karničar,

Ogroženost po jezersko!

Imeli smo najvišji slap v državi, pa nam ga je verjetno sam Bog vzel nazaj, saj z njim in celim krajem ne znamo prav nič naredit!

Čemu je temu tako? Čemu vrtoglave pomoči za sanacijo, ko pa bi se z dobrim medčloveškim odnosom in nekaj deset tisočaki dalo zmanjšati ogroženost?(v alpskem svetu se pretečih nevarnosti tudi z vrtoglavimi zneski ne da odstraniti!) O ničemer se ne uspemo dogovoriti, ker se nekaterim pač ni treba pogovarjati in jim je mar sokrajanov z drugačnim statusom.

Vedno ogroženi alpski veleposestniki, ki iz svojih posesti v večini preganjajo ponižne davkoplačevalce, se venomer lahko zatečejo po pomoč države, pri čemur jim ni mar usoda tistih, ki ustvarimo kupček za pomoč!

Pred dvemi desetletji so veleposestniki zgradili strugo v območju ponikalnice - prodnate delte, ki je prisotna povsod, kjer se strme grape zlivajo na ravnice.Niso se ozirali na naravne zakonitosti,njihova posest se je baje krčila in bili so ogroženi in država pomagaj...Vsaka večja voda tako ne more ponikniti na pahljačastem produ, marveč mora zaliti gozdove, travnike, vse do hiš ljudi drugačnega statusa. Čedca se je začela podirati, celoten pojav je začinil še mulj in zopet - država pomagaj.

Vsi Jezerjani vidimo in vemo, kje bi bilo potrebno prekopati in vodo usmeriti v obstoječo strugo, če ne bi šlo za nedotakljiva območja.

Mar res ne dotakne sporočilo zvesto poslušanega evangelija tudi veleposestnikov, jim je res lahko figo mar za objekte navadnega človeka? Res ne premoremo stroke, ki bi ob posegih v naravo znala predvideti pojutrišni dan?

Pod Grintovci od nekdaj živimo v čudovitem in zato tolikanj nevarnejšem svetu, pa sem prepričan, da nekdanjim veljakom ni bilo vseeno za usodo "bajtarjev", ker so se zavedali, da z njihovim sodelovanjem edino lahko preživijo.

Srečno! Davo Karničar


Bernard Štiglic,

Pri nas očitno ne deluje sistem obveščanja o dogodkih,kot se sedaj dogaja na Jezerskem.Vedno se samo čaka,da se zgodi nesreča ali velika premoženjska škoda.Sam tudi ne verjamem,da mora ravno minister dati žegen,da stvari stečejo.Kaj dela na stotine uradnikov na ministrstvu,če vedno čakamo na ministra?


Jože Šolar,

Minister točno tako kot je predvideval Franc.

Rad bi mimogrede zvedel katerega okulista obiskuje tisti "strokovnjak" ki je ocenil da je šlo tam dol več kot miljon kubikob, kar je enako Logu pod Mangartom. V soboto smo bili tam in tega materijala ni niti približno toliko. Pred sto leti bi nadlogo z vodo rešili v enem tednu, ko bi vaščani s skupnimi močmi na roke poglobili strugo potočka, ki se mu po naplavinah v gozdu res pozna da je vsakih nekaj desetletij spreminjal strugo v spodnjem delu.


Rihard Murn,

Spoštovani !

Sem eden vpletenih v zadevo in tudi eden izmed "sedmih"!

V jezerskem turizmu sem dokončal pred devetimi tako kot Davo pred enim. Še Slap se je podrl. Tak turizem imamo...(komentarji dobrodošli)

Razpolagam pa s povsem drugačnimi informacijami, kot jih navajajo novinarji.

Namen Janezovega obiska je bil povsem drugačen in mislim, da je cilje dosegel.

NA JEZERSKEM SO SE TRIJE ZOPET DOBRO POGRELI!

Jezerjani pa bomo za vsako dovoljenje za lastno investicijo prosili! - in to neizmerno!

Če kdo ve kaj je spomeniško varstvo naj odgovori,

Kaj je pa potem NATURA 2000 in sedaj še park.

Ali bo kdo kaj vprašal kaj se dela ali kako.

SLAP JE PA BOLJ ZA IGRICE NA DOMAČEM PARKETU in še celo zelo prav pride, da se voz pelje drugam!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Vodna tehtnica: prvič, drugič, …
Naslednja objava Ob 150. obletnici rojstva Juliusa Kugyja
  • Število objav: 46093

Novosti