INDOK PZS: Trenta, 20. julija, nagovor predsednika PZS mag. Franca Ekarja
PZS, PD, planinci pa tudi ostali ljubitelji gora so se, smo se dr. Juliusu Kugyju prvič, mogočno , javno in slavnostno zahvalili za dela, dejanja in planinsko zapuščino, ki jo je nam, Slovencem, kot enako bljižnji in daljni kulturno planinsko gorski soseščini za večno zapustil. To je tisto, o čemer je Julius Kugy pisal in zapisoval, govoril in sporočal o vrednotah gorskih danosti , o gorskemu blagru..; Torej za vse tisto , kar je z največjo prepričljivostjo in dokazljivostjo cenil in spoštoval. In to se je zgodilo v Trenti, 3. septembra 1953, ko so planinci PZS zgradili in odkrili veličasten spomenik planinsko zaslužnemu in spoštovanemu dr. Juliusu Kugyju. Tako se je zgodila zahvala dr. Juliusu za vso tisto plemenitost , po kateri je bil prepoznan. še posebej smo se zahavlili za ambasadorstvo slovenskih Julijskih Alp, katere so v mednarodnih gorstvih in svetu postale prepoznavne in znane po njegovi zaslugi. To simbolno posvetno planinsko dejanje dokazuje in potrjuje Kugyjevo nerazdružno povezanost gorsko pionirsko raziskovalnega in življenjskega dela v našem planinsko gorskem svetu med skalnimi vertikalmi, grebeni in ostenji.
Planinstvo se tudi v današnjem času vse bolj potrjuje v razpoznavnosti in dejanjih , kot so : umetnost, kultura , morala... Človek , ki se je zapisal danostim in vrednotam gora , njihovemu spoštovanju in gorskemu partnerstvu, je človek , ki obvladuje katero koli«vrtoglavico«, izraža trdnost, dokazuje zanesljivost in moč. In prav te vrednote so razpoznavne za človeka planinca, alpinista, plezalca, hribovca. In tako popolna gorska osebnost , obdarovana s temi darovi gora je sposobna obvladovanj kakršnih koli nevarnih in nepredvidenih situacij na gori pa tudi enako uspešno in varno na ostalih področjih življenja in življenjskih poti. In s temi in takimi vrednotami planinstva se je dr. Julius Kugy v vsej popolnosti in predanosti zapisal goram, skupaj s poezijo, glasbo, humanostjo in z»edino« ljubeznijo, kjer je našel v vsej popolnosti pot in cilje v gorski naravi.
Za Kugyja so zapisali, da je bil vedno pokončen mož, tudi v revščini, še posebej v zadnjih trenutkih življenja, da je bil posebnost običajnih »narav«, ki se lahko in hitro znajdejo v življenju, da je imel izjemno dovršen in urejen spomin, da je napisal ves svoj planinski sen v sedmih knjigah v šesdesetih letih. In vse to zmore lahko le tisti človek, ki je za svojo stvar žarel, garal ne le živel . In to je Kugy resnično bil. In moči za vse to je prejemal s pogledi na gore, vrhove , od koder so prišle nove moči in pomoči. In tu se pojavi tudi vrednotenje »idealizma«, s katerim je Kugy še kako živel, ki pravi , da je človek le toliko vreden, kolikor je idealist. In znameniti planinski pisec Evgen Lovšin zapiše: »čim več sem bral Kugyjeve spise, tem bolj sem spoznaval, da jih je po notranjosti pisal naš človek. Ljubezen do gora je sicer splošni človeški pojav, tako globoka ljubezen do Julijskih Alp pa je pristno domače občutje«. In odgovor od kje taka literarna pesniška nagnjenja, filozofija..Kugyju , seveda najdemo , da je to »črpal« tudi od Goetheja, Heineja, Hesseja …
Kugyjeva alpinistična dejavnost in aktivnost se je poleg izvajanj v Vzhodnih, Osrednjih in Zahodnih Julicih pa tudi Karavankah dogajala tudi z velikimi planinsko alpinističnimi dosežki in podvigi v gorstvih in vzponih: Mont Blanc s preplezanjem Brenve, Matterhorn, Ortler, Castor .. . in še posebej na področju Monte Rose, kjer je nastalo izjemno knjižno delo »Božanski nasmeh Monte Rose. To je bil praktično njegov opus, poleg seveda njegovega prvenca »Iz življenja hribovca«; V knjigi »Delo , glasba gore« je upal in zaupal nekaj več povedati o sebi, o nagnjenju z najtesnejšim stikom z naravo in ob veliki navezanosti na glasbo. Prav pri teh izpovedih pa se v vsej popolonosti začuti, da so mu te izpovedi narekovale gore. Z največjo popolnostjo pa je v njegovo življenje posegalo in vladovalo nad njim Kraljestvo Triglava. Z govorico »srca« je prišel do svoje ljubljene gore in napisal veličastno knjižno stvaritev o Julijskih Alpah:»Pet stoletij Triglava«.
Kugy se je tako znašel med planinskimi veličinami slovenskega planinstva, ki so opisovali slovenske gore, slovenski planinski svet in še posebej tudi Trento z »okolišno«: Abram, Aljaž, Tuma, Mlakar, Tominšek … Kugy se je še posebej opiral ,dopolnjeval in prijateljeval s sodrugom dr. Henrikom Tumo, ki sta si bila izjemno podobna v odnosu do gora iz z podobno enakimi cilji in hotenji. Oba sta tako Kugy, kot Tuma spoštovala in uporabljala »domača narodova izrazoslovja in jih zapisovala v svojih knjižnih delih. In jih tako tudi ohranjala do današnjih dni.
Za Kugyja danes, ko smo sklenili praznovanja ob 150. letnici rojstva in se ob tem tudi vse skozi spominjali tudi Tume lahko zapišemo in povemo, da je bil Kugyjev odnos v popolni iskrenosti in poštenju do ljudi in človeka pod goro; In popolnoma enako do prizadevanj, da bi bilo tudi sožitje treh narodov, Slovencev, Italijanov, Furlanov, Avstrijcev, ki jih vežejo in povezujejo Julijske Alpe v kar naj popolnejši iskrenosti in spoštovanju. In gore tako z največjo čistočo in plemenitostjo utrjujejo in grade mostove sožitja narodov in različnosti. In enako umirjajo strasti nekdanjih, kot sedanjih modernih nacionalizmov.
Povsem lahko bi zapisali in sporočili, da so gore namenjene človeku, da so last vseh , ki gore častijo in varujejo. Da v gorah veljajo le zakoni gore, katerih človek ne bo nikdar mogel in smel sebi prikrojevati in spreminjati. To so zakoni narave od katerih je in mora biti človek v podrejenosti, upoštevanju in spoštovanju. In tudi tako je in mora tudi ostati, da in bo svet Julijcev resnično namenjen ljudem dobre in spoštljive volje do gora, za doživljanje in opazovanje gorske narave s čim manjšimi zakonskimi vplivi in omejevanji človeka , ki želi priti do kar najpolnejšega sožitja z gorsko planinskem svetom.
Dr. Julyjus Kugy, ki je goram naklonil toliko spoštljivosti, pozornosti, radosti, čustev in plemenitosti. Jih z največjo intimnostjo opisoval in zapisal za večno, bo med narodi in ljudmi Julijskih Alp živel in ostal za večno trden tako, kot mu je bil in je namenjen spomenik v svečani in edinstveni Trenti.