Bukla: Avtor mnogih knjig o literaturi in literarni teoriji, a občasno tudi vzneseni zapisovalec planinskih doživetij (S prijatelji pod macesni) se vrača s svojevrstno fragmentarno avtobiografijo, pri kateri na svojo življenjsko izkušnjo gleda iz točno določene, sedanje perspektive. To ni kronološki pregled lastnega življenja, temveč z detajli gorništva, strasti do gojenja in križanja vrtnic ter pogledov na politiko prepletena pripoved, ki nam Kmecla kaže v novi luči, kot pretanjenega opazovalca konkretnega življenja in svoje vloge v njem. Vrtnice kot simbol življenja z dodano vrednostjo.
Samo Rugelj
Študentska založba: Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret niso klasična avtobiografija temveč izrazito literarizirano pričevanje o avtorjevi življenski izkušnji uzrti iz točno določene, sedanje perspektive. Kmecl se tako ne loti kronološkega pregleda lastnega življenja, pač pa ga v prvi vrsti zanima narava njegove izkušnje v njeni esencialnosti. Tej se ne približuje na abstrakten način, ampak jo poskuša zasledovati skozi tri na videz zelo različne tematske sklope: strast do gojenja vrtnic, gore in politiko.
inDirekt: Delo z naslovom Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret verjetno sploh ne bi izšlo, če ga v "
trenutku nerazsodnosti" ne bi prepričal Mitja Čander, glavni urednik Študentske založbe, saj gre za "
skrajno intimno pisanje, pisanje zase", ki ga Kmecl ni imel namena objaviti. "
Moja strast do vrtnic bo marsikoga presenetila," je avtor predvideval na sredini predstavitvi knjige v ljubljanski kavarni Union.
"
Vrtnice kot simbol za vse tisto, kar počnem, da svoje življenje obogatim z dodano vrednostjo. Nekateri brcajo žogo, drugi pišejo knjige, jaz križam vrtnice. To je rastlina s silno vrednostjo, na svetu obstaja približno 50.000 sort. Ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna sem želel ustvariti vrtnico, ki bi jo poimenoval po njem. Ko sem že mislil, da mi je uspelo, jo je napadla plesen. Taka bolehna sorta pa ne pritiče taki osebnosti, kot je bil on," je Kmecl na kratko opisal svojo strast do vrtnic in Prešerna, o katerem je skupaj z Brankom Šomnom napisal scenarij za televizijsko nadaljevanko.
"
Vsaka Prešernova pesem je vizija in hkrati izjemno nežna, fina poezija. To poezijo je plačeval z nenehno življenjsko poraženostjo. Bil je zunajserijski človek, ki ga Ljubljana tistega časa ni mogla razumeti," je razložil Kmecl, ki pa sedaj težko razume tudi svoje ukvarjanje s politiko.
Označil jo je z duhovito metaforo "
gamsov skret" (polička v gorah, kjer gamsi "
serjejo", zato trava tam najboljše raste), ker je prav na takih mestih obračunaval s svojimi političnimi zablodami. "
V politični funkciji pridobiš neko trenutno občudovanje, ampak nič takega, kar bi ostalo. To je minljiva roba," je poudaril Kmecl. Gore so bile od nekdaj njegovo pribežališče, tjakaj se zateka, ko se mu življenje zagnusi, zato je v naslovu knjige tudi sveti Lenart kot zaščitnik vseh izobčencev in zatiranih. Pisateljevo pronicljivo refleksijo zaokroži že naslovni stavek knjige: "
Zmeraj, kadar me življenje pohodi, globoko vdihnem in si rečem: Nič, bom pa solato zalival."
Ana Ivančič