Gorenjski glas, Moja Gorenjska - Suzana P. Kovačič: Pogled z gora v obzorja sveta Jelena Justin. Filozofinja, zgodovinarka, muzealka, popotnica, triatlonka, ljubiteljica dobre fotografije, gornica. Je tudi avtorica planinskega priročnika Pozdravljene gore, ki je pred kratkim izšel pri Gorenjskem glasu + stalna sodelavka gore-ljudje.net
Muzealka z diplomo iz filozofije in zgodovine
Jelena Justin. Petintridesetletna Kranjčanka, diplomirana filozofinja in zgodovinarka, ki odgovore na bistvena življenjska vprašanja išče v spokoju gora. Ko se je v gimnazijskih letih odločala o izbiri študija, si je naprej rekla, da gre na fakulteto, na kateri ni matematike in fizike. Izbrala je zgodovino, v katero se je vedno rada zatopila, in filozofijo, za katero jo je s svojim pristopom navdušil gimnazijski profesor Mišo Dačič. »Med filozofi mi je najbliže F. W. Nietzsche. Lahko da zveni stereotipno, a je precej drugačen od drugih piscev, zavzemal se je za prevrednotenje vseh vrednot, za drugačen pogled na svet. Čas je dojemal kot spiralo, njegovo večno vračanje nazaj sem delno vključila v svojo diplomsko nalogo, v kateri sem se ukvarjala s kozmološkimi in metazifičnimi pojmovanji večnega vračanja v zahodni filozofiji,« je povedala Jelena.
Kot študentka si je prislužila kakšen tolar s počitniškim delom v Gorenjskem muzeju v Kranju. Najprej je delala v njihovi fototeki, kjer je pomagala urejati fotografski arhiv Gorenjskega glasa. Zatem je vodila obiskovalce po zbirkah muzeja, konec devetdesetih let je tam dobila redno zaposlitev. Postala je predstavnica za stike z javnostjo. V svojem delu uživa, o tem ni nobenega dvoma. »Vsaka razstava, ki jo pripravimo v muzeju, je po svoje zanimiva. Za mojo dušo pa so razstave, povezane z zgodovino. Če že moram eno izpostaviti, potem je to razstava Družina v Kranju avtorice Marjane Žibert, ki je prikazovala razvoj meščanske, podeželske in delavske družine v Kranju do začetka prve svetovne vojne,« je povedala Jelena, ki je bila tudi avtorica oziroma soavtorica nekaterih razstav – Gorenjska v vojni za samostojno Slovenijo, Slovenski Everest, Mejnik slovenskega alpinizma.
Plavalka, kolesarka in tekačica. Z eno besedo: triatlonka.
»Triatlonka sem postala bolj po naključju. Imela sem težave s hrbtenico, zato sem po nasvetu zdravnika začela rekreativno plavati. Priključila sem se skupini večinoma možakarjev, ki so plavali pod vodstvom športnega pedagoga Bojana Šmida. Čudila sem se njihovi vnemi za plavanje, povedali so, da se pripravljajo na triatlon na Ptuju. Pa so še mene potegnili v ta vrtinec. Triatlon je poleg plavanja sestavljen še iz kolesarjenja, v čemer sem že prej uživala, in teka. Sprejela sem izziv, prvega triatlona na Ptuju sem se udeležila leta 2006. Naslednje leto sem se triatlona na Ptuju lotila še bolj zagrizeno, seveda je bil tudi rezultat boljši,« je povedala. Vas zanima njen čas? 1 ura 24 minut za 750 metrov plavanja, 20 kilometrov kolesarjenja in 5 kilometrov teka. »Ta rezultat med športniki, ki se zagrizeno ukvarjajo s tem, ni kaj posebnega, za rekreativca pa je to kar lep dosežek,« je povedala.
Popotnica, letos si je izbrala Nepal
Kot študentko jo je vabila širna Evropa. Kupila si je študentsko karto za vlak, oprtala nahrbtnik in se najprej odpeljala v Francijo, Belgijo, Nizozemsko. Naslednjo sezono so bile na vrsti Anglija, Škotska, Irska, potem Skandinavija ... Ko se je v Španiji prvič srečala z arabsko arhitekturo, je ugotovila, da je svet veliko bolj pisan in zanimiv, kot je mislila. Pa jo je mahnila v Egipt, na vzhod Turčije, v Mehiko. Letos je prišel na vrsto Nepal. »S skupino petnajstih sem šla maja letos za tri tedne na treking v Nepal. To je bilo potovanje za mojo dušo v vseh pogledih: čudovita pokrajina, prijazni in srčni ljudje. Po drugi strani je bila to šola za življenje, saj tamkajšnji prebivalci na tako visoki nadmorski višini preživijo z minimalnimi dobrinami. Ko si tam, tudi sam ugotoviš, kako malo potrebuješ za življenje,« se spominja Jelena. V Nepalu so imeli dva trekinga, prvi je bil aklimatizacijski v dolino Langtang, kjer so se povzpeli na 4985 metrov visoki Tserko Ri. Drugi podvig je bil 5360 metrov visoki Gokyo Ri. »V Nepal se bom še vrnila, o tem sem prepričana. Zdaj pa je želja vzpon na najvišji vrh Atlasa, 4400 metrov visoki Toubkal v Maroku.«
Avtorica planinskega priročnika Pozdravljene gore
Jelena Justin je avtorica zanimivega planinskega priročnika Pozdravljene gore, ki je pred kratkim izšel pri Gorenjskem glasu. Priročnik je pregleden, natančen, opremljen s številnimi fotografijami, napisan poljudno in v simpatičnem avtoričinem zanosu. »Hribe sem vzljubila že kot gimnazijka, zadnjih deset let so vikendi v hribih in v gorah zame skorajda nepogrešljivi,« je povedala avtorica. V knjigi je opisanih 76 vzponov, od družinskih tur, ki so primerne tudi za otroke, do zahtevnih in zelo zahtevnih vzponov. Nekaj planinskih izletov je v Polhograjske Dolomite (Polhograjska grmada in Tošč, Osolnik in Govejk ...), v Loško pogorje (Lubnik, Blegoš, Ratitovec ...), v Julijske Alpe (Porezen, Triglav, Špik, Prisojnik, Bovški Gamsovec, Stenar in Križ ...), v Zahodne Julijce (Špik Hude police, Montaž ...), v Karavanke (Trupejevo poldne, Kepa, Dovška Baba, Golica, Vrtača, Storžič ...), v Kamniške Alpe (Češka koča, Kočna, sv. Primož ...). Vse poti je prehodila, večinoma med vikendi, med tednom pa je pisala zapiske. Kar nekaj tur je tudi takih, kjer še ni množičnega planinarjenja in gorništva in ne srečaš na vsakih pet minut drugega planinca.
»V gore hodim, ker tam najdem svoj notranji mir, napolnim baterije z energijo, in predvsem, ker mi je tam lepo. Kot je rekel Tone Svetina, se je za goro včasih treba tudi potruditi, vendar je napor, ki ga v to vložiš, več kot poplačan,« je še povedala Jelena Justin, ki jo boste v hribih srečali vedno s fotoaparatom v roki. Fotografiranje je še ena od njenih strasti.
Suzana P. Kovačič