Večer, 29.06.2005, Narava, gore in ljudje: Planinska zveza Slovenije je pripravila spominsko svečanost v Vratih
Planinska zveza Slovenije je pripravila spominsko svečanost v Vratih
60 let Čopovega stebra
Prijetno druženje pod našo najbolj znamenito steno je popestrilo lepo vreme in pogled nanjo - Legendarna smer že dolgo druži alpiniste
Med 26. in 30. junijem 1945 sta Joža Čop in Pavla Jesihova preplezala Srednji raz Triglavskega stebra, ki ga zdaj imenujemo Čopov steber. Legendarna smer v Severni steni Triglava je pomenila zaključek uspešnega obdobja slovenskega alpinizma med obema svetovnima vojnama ter obenem prehod v novo obdobje. Ob 60. obletnici prvega vzpona po Čopovem stebru je pripravila Planinska zveza Slovenije spominsko svečanost v Vratih, ki so se je udeležili mnogi nekdanji in sedanji akterji alpinizma pri nas.
Bilo je srečanje več generacij slovenskih alpinistov, med katerimi je bila smer Jožeta Čopa in Pavle Jesihove v Steni vselej nekakšna vstopnica v visoko šolo alpinizma. Smer je imela od svojega nastanka posebno veljavo in jo ima še danes. Kdor jo je preplezal, se je lahko štel med najbolj resne alpiniste. Smer je visoka 450 metrov in ima alpinistično oceno VI+, poteka pa v zgornjem delu stene, nad tako imenovanim Gorenjskim turncem. Celotna stena je visoka 1000 m, plezalci pa za dostop do Čopovega stebra uporabljajo različne dostope, najbolj klasičen je dostop po Skalaški smeri (V-), zahtevnejši pa izberejo smer Helba (VII+) ali Peternelovo smer (VII-). Kljub temu da je v steni tudi veliko lažjega plezanja in po širokih policah, je vzpon čez eno od omenjenih kombinacij resno alpinistično dejanje, ki zahteva veliko izkušenj. In ob vsakem vzponu se plezalci vedno znova sprašujejo, le katera velika volja je vodila pred mnogimi leti Čopa in Jesihovo, da sta se v pravi petdnevni kalvariji prebila čez mogočno steno, utrujena od vojne vihre in že na zatonu svojih največjih alpinističnih dnevov. In ob njuni veliki zgodbi so se dogajale tudi druge, med katerimi je prav gotovo ena največjih tista, ki so jo spisali pozimi leta 1968 Stane Belak - Šrauf, Aleš Kunaver in Tone Sazonov - Tonač, ko so se osem dni prebijali čez zasnežene in poledenele previse legendarne smeri ter opravili prvo zimsko ponovitev.
Petkova svečanost v Vratih se je pričela z mašo za vse umrle alpiniste, nato pa je sledila podelitev spominskih priznanj vsem, ki so kdaj preplezali Čopov steber. Bilo jih je kar veliko, čeprav se mnogi niso odzvali. Je pa bilo kljub vsemu srečanje v Vratih zanimivo, slišati je bilo mnogo idej, kovala so se nova znanstva, razpletale stare in nove zgodbe, skratka, prijetno druženje pod našo najbolj znamenito steno, ki ga je popestrilo lepo vreme in pogled nanjo.
Škoda le, da se mnogi alpinisti niso odzvali pozivu PZS, da pošljejo svoje podatke o vzponu po Čopovem stebru, predvsem med mlajšimi generacijami je bil odziv slabši. Tukaj gre verjetno predvsem za slab odnos do alpinizma in nespoštovanje alpinistične zgodovine. Na žalost je bilo zaradi nerodne ure - maša se je pričela ob 14. uri, podelitev priznanj pa ob 15. uri - v Vratih predvsem mnogo vozil z ljubljansko in kranjsko registracijo, vozila Primorcev in Štajercev pa je bilo mogoče prešteti na prste. In presenetljivo, v steni ni bilo gneče, po Čopovem stebru pa se je ob tem dogodku povzpela le mariborska naveza.
Boris Strmšek