Vili Guček: Prijatelj Ervin Mlakar si je za svojega Abrahama omislil zanimivo preizkušnjo: preplezati 50 smeri v 5 plezališčih natanko na svoj 50. rojstni dan
V najlepših letih
Prijatelj Ervin Mlakar (AO Trbovlje) si je za svojega Abrahama omislil zanimivo preizkušnjo: preplezati 50 smeri v 5 plezališčih natanko na svoj 50. rojstni dan…
In tako sva 4. junija s prvim svitom polagala ovinke iz Trbovelj čez Podmejo v Kotečnik. Odhajala sva, ko so prihajali prvi plezalci, Ervo pa je bil po prvih petnajstih smereh dodobra ogret in uplezan. Nadaljeval je v majhnem plezališču na Podmeji, kjer so kratke in jedrnate smeri privabile prve srage potu na čelo.
Naslednja postaja: Pod Reško planino. Ko je Euro kot 32. smer tega dne za »relax« poplezaval Belveder, sem pomislil, kako sem ga pred štirimi leti natanko v tej smeri spodbujal pri enem njegovih sploh prvih stikov s skalo. Preporod. In že se peljeva v Čolnišče.
Pri obvezni kavi v »bazi« pri Vikiju je trpežni Euro, kot mu tudi pravimo, le priznal, da ne bo šlo tako zlahka. Za varovalno ploščico je poprijela Nataša, Ervo pa je iz smeri v smer uporabljal vse več trikov z nogami, saj se je v rokah moč iztekala.
Še zadnji prevoz na Vransko, med katerim Ervo ni bil več prav zgovoren in zadnjih devet smeri. Časa je bilo dovolj, moči ravno prav in na vrhu zadnje, 50. smeri je
abrahamovc utrujeno, a odločno zarjovel. V skrbno pripravljeni razpredelnici, kjer je Ervin predvidel tudi »črn« scenarij in za vsak slučaj pripravil
čelko, sem odkljukal zadnjo smer… Vse po načrtu belega scenarija.
Nadaljevali smo pri Verdi Verdi in ugotavljali, kako barvit in intenziven sopotnik v življenju lahko postane plezanje. Ervin je v teh štirih letih okusil prenekateri njegov obraz. Plezal je v plezališčih doma in v tujini, v dolgih smereh Pakle in Stene, se mučil z minimalci in musavci plastike, zatikal cepine in dereze v led in zalepil svedrovce v čudovite nove smeri…
In nekaj sem bil po tem dnevu prvič zares prepričan. Ervin me vsaj en dan ne bo poklical za plezat. Tisti, ki ga poznamo, že vemo za kaj gre…
Ervin, hvala za doživeto avanturo in še na mnogo novih!
Vili Guček