Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Obletnica Čopovega stebra v Čopovem stebru

Boris Strmšek: Pričakoval sem, da bo najin načrt preplezati Čopov steber, bolj množična zadeva, vendar se je naslednji dan zjutraj izkazalo, da sva bila edina.

Obletnica Čopovega stebra v Čopovem stebru

Petkova svečanost v Vratih ob 60. obletnici prvega vzpona čez Čopov steber me je ponovno zanesla pod našo slavno smer.


S soplezalcem Juretom Gostenčnikom sva sicer bila prepozna za svečanost, ki je bila ob Štajercem neprijazni uri. Nekoliko nerodno je priti v Vrata ob običajnem delovnem dnevu do 14. oziroma 15. ure iz Maribora, kar je bil verjetno razlog, da sva skupaj z najinim naštela tri mariborske registerske tablice, nobene celjske in le nekaj primorskih. Pa kakorkoli, kljub temu sva srečala nekaj zanimivih ljudi, med drugim Filipa Benceta, ki je kar dvanajstkrat že presoliral Čopa, pa Dušico Kunaver, njeno knjigo o Stebru lahko pričakujemo kmalu, Jakico Jesih, katere oče je bil nečak Pavle Jesihove, in še koga.
Pričakoval sem, da bo najin načrt preplezati Čopov steber, bolj množična zadeva, vendar se je naslednji dan zjutraj izkazalo, da sva bila edina. Tokrat sem ga plezal četrtič, prvič zame že daljnega leta 1989 z Borisom Lorenčičem, naslednje leto sem ga presoliral, pred tremi leti pa z Juretom Greglom, ko sva plezala Helbo s Čopom.
Lepa sobota naju je tokrat presentila z visokimi temperaturami. vreme je bilo ves dan čudovito, le nekaj meglic se je prikotalilo naokoli popoldan. Že pod steno sva srečala dva kozoroga, za nama pa so prišli še štirje Domžalčani, ki so imeli v načrtu Skalaško z Gorenjsko. Dva sta se nato obrnila, ker se je eden že na vstopu potolkel na šodru.
Kmalu po deveti sva se že sončila na Gorenjskem turncu, po uri poležavanja pa nadaljevala plezanje. Ker sem obljubil uredniku Planinskega vestnika fotografije, si je bilo treba vzeti še nekaj časa za to, a ni bilo hudega. Smer je bila suha, še vedno so majavi grifi tam, kjer morajo biti, še vedno je občutek izpostavljenosti veličasten in še vedno se čudimo Jožetu in Pavli, kako sta se takrat sploh prebila tukaj preko.

Klinom v smeri sva dodala še enega najinega, ker ni hotel ven, sicer pa je dobro imeti kakšnega, čeprav je smer dokaj opremljena. Le prvi kamin in zgornja prečnica sta imela nekaj vlage, ki pa ne moti kaj dosti. Občutek na vrhu je še vedno tako lep, kot takrat, ko sme smer preplezal prvič. Čop je še vedno smer, ki si jo želimo preplezati še kdaj. Takšnim vzponom lahko rečemo res pravi alpinizem. In ko prideš nazaj pod steno med dišeče nageljne in piješ bistro vodo iz Triglavskega ledenika ter se oziraš nazaj na Steber, obsijan z večernim soncem, veš, da zagotovo še obiščeš kdaj tale naš Steber.

Boris Strmšek

Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave
Značke:
ALP novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti