Janez Pikon 29.05.2008 05:29 4614 0

Ratitovec

Janez Pikon: Vzhodni Bohinjski gorski svet se začenja nad krošnjami Jelovških gozdov, kjer se vzpenja goličasto sleme ali pogorje Ratitovca. Pašniki okoliških planin segajo prav do krotkih vrhov ali na sam vrh razglednega pogorja Ratitovca.

To je prijazno in s cvetjem bogato hribovje, ki ne pripada visokogorju. Visokogorje se v vsej svoji mogočnosti razprostira onstran Bohinjske doline. Osrednji Julijci napravijo vtis nepremagljivega zidu. Na drugi strani se oko spočije na blagih hrbtih predgorij, ki v daljavi tonejo v nižinah do Jadranskega morja. Enotno pogorje Ratitovca le narahlo valovi. Nahaja se med goro Tonderskogel (Tonderškovl, Donnerskofel 1326 m), grmeča gora nad Sorico in Kosmatim vrhom (1643 m) na vzhodu. To sta zunanja vrhova pogorja Ratitovec. Vzhodni Bohinjski gorski svet se začenja nad krošnjami Jelovških gozdov, kjer se vzpenja goličasto sleme ali pogorje Ratitovca. Pašniki okoliških planin segajo prav do krotkih vrhov ali na sam vrh razglednega pogorja Ratitovca.

Planina Pečana, Kosmati vrh (1643 m), Gladki vrh (1667 m)

Še nekaj vrhov v območju nosi imena, Kremant (1658 m), najvišja sta Altemaver (1678 m) in Gladki vrh (1667 m), med njima pa lepa Krekova koča na Ratitovcu (1642 m). V tem predelu vsepovsod prisotna Nemška imena bi presenečala, če ne bi vedeli, da v lepih vasicah spodaj na Danjarski planoti živijo potomci davnih tirolskih naseljencev.

Planina Pečana, Greben Goče 1522 m, Krekova koča na Ratitovcu 1642 m

Ta strmo odsekana južna stran gore je pravo nasprotje severni, kjer blage goličave prav kmalu potonejo v Jelovških gozdovih. Severno ob vznožju najvišjih vzpetin ležijo planine Klom (1495), planina Pečana (1472 m), planina Zgornji Jirn (1457 m) in Danjarska planina (1420 m). Na južnem strmejšemu predelu planina Spodnji Jirn (1370 m) in Prtovška planina.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon