PD Kamnik - 19.07.2006: »Medvedja jama pod Mokrico je do nadaljnjega zaprta z železno ograjo.«
Z brskanjem po spletu lahko ugotavljamo, koliko časa je ograja še stala in kje leži sedaj.
PD Kamnik
Mokriška jama je paleolitsko jamsko najdišče nad Kamniško Bistrico. Domačini jo imenjujejo tudi Medvedja jama in leži na nadmorski višini okoli 1500 mnm na gozdni meji na jugozahodnem pobočju Košutne (1974 mnm) oziroma južnega obronka Mokrice (1853 mnm) nad dolino Kamniške Bistrice. Jama, ki so jo odkrili že sredi 19. stoletja, je dolga več kot 40 m je bila znana po številnih kosteh jamskega medveda pa tudi drugih živali (volka, kozoroga, jamskega leva).
Sistematična arheološka izkopavanja v jami je vodil arheolog Mitja Brodar med 1954 do 1956 in leta 1960. Pri izkopavanjih so odkrili bivališče tedanjih lovcev iz starejše kamene dobe. Odkriti sta bili dve kulturni plasti v katerih je bilo pet poselitvenih nivojev. Najdene so bile koščene konice in kameni artifakti. M. Brodar je z raziskavami dokazal, da gre za isto kulturo kot v Potočki zijalki in s tem ovrgel dotedanje domneve, da je poselitev visokogorskih jam prej izjema kot pravilo.
Predmeti najdeni v jami, pričajo, kako je živel in na kakšni kulturni stopnji je bil prvotni človek, ko se je preživljal z lovom. Najdeni predmeti so preprosto koščeno in kamnito orodje, ki ga je uporabljal takratni človek, ko si je v hudih naravnih razmerah iskal vsakodnevne dobrine. Starost paleolitske postojanke cenijo na 40 do 70 tisoč let.
Kasnejša poizkusna sondiranja v globjih plasteh pa so nakazala možnost, da bi se pri obsežnejših izkopavanjih morda odkrili še starejši kulturni ostanki.
OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE©
IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE
Evidenčna številka enote: 467
Ime enote: Kamniška Bistrica - Arheološko najdišče Mokriška jama
OPIS ENOTE DEDIŠČINE
Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina
Tip enote: arheološka dediščina
Obseg enote: objekt
Tipološka gesla enote:
lovska postaja
Tekstualni opis enote:
Jama žepastega tlorisa z enim prostorom. Dno je ravno z dvema večjima podoroma na sredini. Globina 40 metrov. Najdbe sodijo v mlajši paleolitik (aurignacien in gravettien).
Datacija enote: mlajši paleolitik
LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE
Naselje: KAMNIŠKA BISTRICA
Občina: KAMNIK
Opis lokacije:
PRISTOJNOSTI
Območna enota: ZVKD Kranj
Izvleček UDK 902.035:569.74(497.4)
Irena Debeljak - Struktura fosilne populacije in umrljivost jamskega medveda iz Mokriške jame (severna Slovenija)
Struktura fosilne populacije jamskega medveda iz Mokriške jame je bila proučena z namenom, da bi dobili nove podatke o vedenju in umrljivosti te izumrle vrste. Starost ob smrti je bila ocenjena za 128 različnih osebkov, in sicer na podlagi analize cementnih prirastnic, formiranosti korenine in obrabe krone levih M1 zob. Po frekvenčni distribuciji primerkov v enoletnih intervalih lahko ocenimo trend umrljivosti v različnih življenjskih obdobjih in jih interpretiramo glede na podatke o današnjih medvedih. V prvotni mrtvi združbi so po vsej verjetnosti prevladovali mladiči. Izjemno krhki molarji manj kot 6 mesecev starih živali se niso fosilno ohranili. Enoletniki so najbolj številčno zastopana starostna skupina v fosilni populaciji iz Mokriške jame. Umrljivost je drastično upadla, potem ko so jamski medvedi preživeli svojo prvo hibernacijo v drugi zimi. Najnižja stopnja umrljivosti je bila ugotovljena za starostno obdobje 9-15 let, ko so bili jamski medvedi očitno na vrhuncu moči. Z analizo cementa ugotovljena najstarejša starost znaša okoli 30 let, kar kaže, da je bila najdaljša življenjska doba podobna kot pri današnjih medvedih. Analiza zobnih tkiv je pokazala, da je bila umrljivost v jami sezonsko omejena – večina živali je poginila pozimi in zgodaj spomladi. Spolna struktura je bila raziskana na vzorcu 750 podočnikov. Izrazito večji delež samcev v skupini starejših mladičev in napol odraslih živali bi lahko razložili z dejstvom, da je tudi pri današnjih medvedih obdobje osamosvajanja bolj kritično za samce. Pri mlajših odraslih in zrelih odraslih živalih je bila umrljivost verjetno večja pri samicah. Spolna struktura odraslih medvedov, še posebej starejših živali, kaže, da so Mokriško jamo kot zimski brlog večinoma zasedali samotarski samci.
Ključne besede: jamski medved, umrljivost,
carsologica.zrc-sazu.si/downloads/363/12debeljak.pdf
Če že v gore sodijo predpisi, so rešetke najbrž nekaj kar se ne valja vsepovsod in naj se kot prispodobe ne rišejo po stenah naravnega okolja. Že od mladih nog nam vtepajo v glavo, da moramo biti odkriti in pošteni. Vendar človek sčasoma, skozi institucije človeške družbe, hitro ugotovi, da odprtost tako kot zaprtost, ni nekaj neskončnega in ne traja v nedogled. Pomislimo rajši kako bi bilo, če bi vse zaprto odprli ali odprto zaprli: »Zanič, ker bi se vse spremenilo in ne bi vedeli kaj lahko in kaj ne smemo«. Ker odgovora na to ne morem ponuditi, je najbolj preprosta uporaba bontona. Namesto packanja, postavljanja rešetk, nespodobnih povabil, oglaševanj in dejanj, ki si jih ne želimo, bi se rajši držali vsaj najnujnejših zahtev planinske olike? Tedaj bi z veseljem prebirali poučne vsebine člankov, ključavnice pa obesili na svoja domovanja!
Boris Štupar