Divji petelin na Pokljuki
Bohinj - Janez Pikon: Zadnje dni je bilo večkrat slišati, da se na območju Pokljuke videva divji petelin. Nekaterim mimoidočim je že povzročil nekaj neprijetnih srečanj, kajti s svojim vedenjem opozarja, da je tukaj njegov življenjski prostor, čeprav je sedaj le njegovo trenutno bivalno okolje.
Z Rudnega polja proti planini Konjščica je del gozdne ceste še vedno pod snegom, približno 300 metrov. Predel, kjer naj bi se v teh dneh zadrževal divji petelin je širše območje Razpotja. Prehodim in pregledam omenjeno področje, toda danes nisem imel te sreče, da bi tudi meni poziral z običajnim zvokom, ki simbolizira nezadovoljstvo, saj s tem dejanjem brani območje in odganja vsiljivce, za katere meni, da ne sodijo v njegovo bivalno območje.
Divji petelin živi v mirnih starih obsežnih mešanih in iglastih gozdovih. Zelo pomembna je prisotnost posameznih manjših površin brez dreves, to so jase na katerih najde dovolj hrane. Zelo rad ima gozdove z bogato podrastjo, zlasti borovnice so eden od glavnih virov hrane obenem mu ta podrast nudi tudi zavetje. Veliko časa namreč preživi na tleh in takrat je zelo izpostavljen plenilcem, podrast mu zelo zmanjša verjetnost hitrejšega opažanja. Za življenje divjega ali velikega petelina so pomembna tudi mesta, kjer lahko gnezdi in so skrita pred plenilci. Zato so potrebna debla podrtih dreves in debela drevesa z obsežnimi koreninami, med katerimi naredi gnezdo. Pomembna so tudi mravljišča gozdne mravlje, ki so hrana mladičem. Gozdov, ki ustrezajo divjemu petelinu je vse manj.
Še to, vse fotografije z motivom divjega petelina je prispeval Janez Zupanc iz Srednje vasi (Urbanč'k). Imel je več sreče na omenjenem predelu z lepotcem, bližnje srečanje fotografiral in mi velikodušno podaril fotografije. Prikazujem jih predvsem z namenom, da divjega petelina vidijo tudi tisi, ki ga drugače ne morejo opazovati.
Bohinjska Bistrica, 15. maj 2008
 |
 |
| Pred napadom | Na preži |
 |
 |
| Viševnik skoraj brez snega | Na Razpotju |
Pripombe (3):
Razmišljam:...a je zdravo prikazovati divjega petelina in predvsem njegovo lokacijo, saj ˝raušicarji˝ komaj čakajo na podobne informacije?
Namreč...če se lahko divjemu petelinu tako približaš, je očitno zbolel...citiram:
>>Značilen pojav v populaciji divjega petelina je tudi pojav tki. norih petelinov, to je posameznih osebkov, ki ne kažejo nobenega prirojenega strahu pred ljudmi. Natančen vzrok temu pojavu ni znan, domnevajo pa, da gre za hormonske motnje. <<
(povzeto po LZS - http://www.lovska-zveza.si/default.aspx?MenuID=44)
Po pripovedovanju biologov naj bi prihajalo do tega pojava zaradi pomanjkanja kur in posledica je kopičenje hormonov, kateri povzročijo ˝petelinjo norost˝.
Srečno
Janez priznam tudi sam sem si ogledal ponosnega lepotca in naredil par posnertkov. Že kar nekaj časa poslušam zgodbe o srečanjih.
Mislim pa, da ni prav navajati lokacije kjer se ponavadi nahaja. Žival bi jasno vsak rad videl, vsaj za par minut, a pomisli koliko ljudi se zvrsti posebno konec tedna. Petelina nadlegujejo tudi po dve uri, kar je za ubogo žival sigurno preveč.
Opozorilo predhodnika ni zaleglo, močno upam da bo tole.
Lp Peter
Hvala, da si tako hitro popravil.
Pa naj ob tej priliki še pohvalim tvoje prispevke, ki so zelo zanimivi, ker opisujejo manj znane dele Bohinja, hribov in planin z nazornimi opisi, domačimi (lokalnimi) imeni in foto podporo.
Še enkrat hvala!
Lp
Peter