Mokri log iz Soteske (Pantzev premz)

Med potjo sem želel poiskati ostanke žičnice, ki je pred mnogimi leti delovala na tem pobočju Mokrega loga. V dolini ob gozdu kmalu odkrijem jekleno vrv na mestu spodnje postaje, ob prihodu na vrh Mokrega loga tudi veliko nosilno kolo in nekaj opornikov vrvi takratne žičnice. Po naključju sem dobil tudi zapisane podatke o tej napravi in vam jih skrajšano tudi predstavljam.
Od vseh petih Pantzevih žičnic je o tej najmanj podatkov. Podatki, ki so na voljo potrjujejo gradnjo te naprave leta 1884. Direktor Luckmann je upravnemu odboru predlagal gradnjo četrte gravitacijske žičnice zaradi treh razlogov. Žičnica bi okrepila žagarsko dejavnost v Soteski, kar bi pocenilo predelavo lesne surovine za družbo. Pocenili bi se transportni stroški za les in oglje, ki so jih sicer prevažali s sanmi in vozovi s Pokljuke proti Bledu. Z gradnjo žičnice bi se odprla možnost gospodarjenja z gozdovi na večjem delu Pokljuke. Graditi so žačeli šele čez štiri leta, dograjena pa je bila januarja 1889 leta. Po dveh žičnicah na Jelovico in eni na Komarčo so se odločili tudi za intenzivnejše izkoriščanje Pokljuke. Pokljuška planota sicer močneje gravitira v dolino Radovne, ki pa tedaj še ni imela infrastrukture, ki bi omogočala hitro predelavo lesa. Žičnica z Gorjuš v Sotesko je zagotavljala skoraj identične pogoje za predelavo lesa kot tista v Blatnem grabnu. Spodnji postaji obeh naprav sta tudi v Soteski poldrugi kilometer narazen. Poleg spravila lesa in oglja se je naprava uporabljala tudi za spravilo šote s šotišča Ribšce ali Grajske planine na Pokljuki. Šotišče je merilo 34,5 hektarja, šota je segala od 1,9 do 5,7 metra globoko. Tod so jo začeli izkoriščati leta 1869 predvsem za potrebe plavža v Bohinjski Bistrici. Leta 1889 so dogradili tudi veliko žago Fortuna v Radovni, ki je z žičnico na Gorjuše stala celo premoženje, skupaj 45000 goldinarjev.
Med spodnjo in zgornjo postajo je bilo 402 metra višinske razlike, spodnjega sektorja 163 in zgornjega 239 metrov. Poševna dolžina trase je merila 825 metrov, v spodnjem delu 360 in v zgornjem 465 metrov. Naklon nosilne vrvi v spodnjem delu je bil 27 stopinj, v zgoenjem pa 31 stopinj. Celotna naprava je stala dobrih 7000 goldinarjev. Žičnica je bila zgrajena tako, da lahko deluje obenem z naprimer s 500 kilogramskim tovorom, ki potuje navzdol, hkrati prevaža navzgor 200 kilogramski tovor potrebnih žit za prebivalce Gorjuš in Koprivnika.
Zasledil sem tudi, da je bil izdelan projekt žičnice celo do Gorjuš, vendar do realizacije ni nikoli prišlo.

Bohinjska Bistrica, 6. maj 2008

Jeklena vrv še danes v Soteski	Pobočje Mokrega loga
Pod Mokrim logom	Ostanki žičnice (zgornja postaja)