Izvir Grmečice
Bohinj - Janez Pikon: Izvir Grmečice se nahaja na nadmorski višini 910 m levo pod planoto Strme nad Nemškim Rovtom. Vsa struga od izvira do slapu je dolga približno 1,5 km skupaj z globokimi, krajšimi koriti v spodnjem delu, te vam predstavim drugič. V bližini izvira ni videti toliko ali nič vode za tako mogočen slap med Logom in Nomenjem.
Z namenom obiskati izvir Grmečice začnem v Sodjovemu rovtu in nadaljujem po uhojeni, obenem najkrajši poti na Strme. Povsod je videti prebujanje pomladi. Lep je pogled na cvetočo češnjo v rovtu za katero gospodar Jože še posebno skrbi in je nanjo tudi ponosen.
Struga Grmečice je v tem predelu strma z zelo malo vode. Večje količine se zbirajo nižje v koritih do slapu, tu je slediti močnejše tokove le ob občasnem večjem deževju. Z listjem in manjšim drevjem je prekrita vsa struga do uradnega izvira, čeprav se dobro vidi po mogočnih strmih stenah z obeh strani pobočja, da so bili tudi tukaj v zelo zgodnjih davnih časih močni tokovi. Na fotografiji vam prikazujem izvir, toda ob večjem deževju je tukaj že prvi slap visok do 4 metre.
Sprehodim se krožno po Strmah in obiščem večino rovtov, vsi so lepo urejeni in že pripravljeni za poletne dejavnosti, nekaj vam jih predstavljam na fotografijah, kakor tudi kožarico ali lubarco v Bačarjevemu rovtu. Videl sem že nekaj takih koč narejenih iz lubja, toda tako lepe kot je ta na Strmah, še nisem videl. Vsakič, ko hodim mimo, obiščem tudi kočo iz lubja. Zanimiv je tudi portret Kramarjovga Tonclna, z leta 1983 avtorja Polajnarja. Upam, da mi lastnica ne bo preveč zamerila, ker vam ga prikazujem na fotografiji.
Bohinjska Bistrica, 5. maj 2008
 |
 |
| Pomlad tudi v gozdu | Sodjova češnja v rovtu |
 |
 |
| Uradni izvir Grmečice brez vode | Najlepša kožarca-lubarca kar jih poznam |
Pripombe (2):
Pred slabim mesecem sem se tudi sam odpravil do zgornjega toka Grmečice. Čeprav sem imel nekaj predhodnih informacij, pa sem se ob obstoječem stanju zgrozil. Pod Prečnikom, kjer se končno prične "prava voda", obiskovalca struge pričakajo tone raztreščenih odpadkov, od celih avtomobilskih delov danes že oldtajmerjev, do traktorskih gum, električnih kablov in plastike, ter po grmovju obešenih zastav iz starih cunj in med skalami zataknjene vsakdanje gospodinjske navlake. Sicer čudoviti strugi sem sledil kakšen kilometer, dokler me ni neopremljenega s tesnijo prisilila k vrnitvi in spustu do spodnjih slapov preko ostankov planine Nomenjska brda.
Očitno gre pri kotanji pod izvirom za več desetletij uporabljano komunalno odlagališče, ki ga narava sama nikoli ne bo sanirala. Tudi spodnji slap zbledi zaradi navlake, ki jo je tok prinesel do zelenega tolmuna pod njim.
Kakšna škoda in še večja sramota!
Praktično na sami meji TNP. In kaj pravijo občina, župan, svet starešin? Verjetno nič. V mladih letih so tudi sami tja vozili kramo, ampak to je bilo še ko so bili na oblasti..., njih se danes to ne tiče.