Avtor: Jože Andlovic
Urejanje in spremna beseda: Žarko Rovšček
Izdala in založila: Postaja GRS Tolmin in Planinsko društvo Tolmin - 2008
Lektoriranje: Antonija Zorjan
Fotografije: arhiv Jožeta Andlovica, Aleša Kunaverja, Petra Podgornika in Žarka Rovščka
Grafično oblikovanje: Boex DTP, d. o. o.
Tiskanje: Itagraf, d. o. o.
Izdajo knjige so podprli:
Območno združenje borcev in udeležencev NOB, Nova Gorica
Občina Šempeter - Vrtojba
Medobčinsko združenje borcev in udeležencev NOB, Tolmin
Planinsko društvo Nova Gorica
KRKA, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto
Mestna občina Nova Gorica
Pintarsped, d. o. o., Vrtojba
Gostol - T.S.T., d. o. o., Ciginj
821.163.6-311.6
ISBN 978-961-92383-0-1 (Planinsko društvo)
COBISS.SI-ID: 238320384
Uvod, zaključni del
... Čeprav je Jože Andlovic že večkrat dokazal svojo »pismenost«, je pričujoča knjiga kot samostojno delo njegov prvenec. Škoda bi bilo, da pisec s tako iskrivim duhom ne bi našel poti med bralce. Nastala je zamisel, da bi s skupnimi močmi spravili na svetlo njegovo pisano življenjsko zgodbo. Z odlomki iz nje je Andlovic v izvirni, govorni izvedbi večkrat kratkočasil, zabaval, pripravil do smeha ali solza, številne tovariše, gorske reševalce, med samotnimi in turobnimi dnevi v višinskih šotorih Himalaje, med odmori na tečajih GRS, na skupnih tovariških srečanjih ... Vsako življenje, tudi njegovo, ima poleg smeha tudi svojo resno noto; a kaj bi se držali grdo. Življenje samo po sebi ni kazen, je predvsem veliko darilo, v dobrem in slabem. Sredi najbolj težkih življenjskih trenutkov naj nam, tako kot njemu, preskočijo iskrice humorja, dobre volje, s katerimi lahko uspešno premostimo napeto situacijo, za svojo dušo, za dušo sotrpinov, s katerimi delimo dani trenutek. Naj ta naša divja reka skozi življenje postane malo bolj človeška, znosna! Pa smo rekli: vsi tisti, ki jim je Jože Andlovic v svoji družbi kadarkoli in kakorkoli popestril ali olajšal vsakodnevne tegobe, bodo gotovo radi segli po knjigi z njegovo življenjsko zgodbo, izkušnjo. Nekaterih, ki bi se tega dogodka gotovo razveselili, žal že davno ni več med nami. Vse to je bila zaveza, da smo vztrajali, iskali prepotrebna sredstva za izdajo knjige. Vsem, ki Jožeta Andlovica poznajo in cenijo, predvsem kot gornika in himalajskega zdravnika, sporočam, da so središče te knjige predvsem njegova doživetja iz druge svetovne vojne, ki mi jih je zaupal pred leti v obliki rokopisa in naj bi izšla pod psevdonimom (anagramom) Žejo Dolivanc. Današnji čas gotovo dopušča, da se pisec »pojavi« na naslovni strani s svojim pravim imenom, tembolj zato, ker je Jože Andlovic pri nas znana in cenjena osebnost, ki je postala bolj vidna predvsem z našim odkrivanjem Himalaje. Povojni del njegove življenjske zgodbe je - v želji, predstaviti ga čimbolj celovito - opisan v spremni besedi pod naslovom Avtorjeva podoba. Brez tega dela bi bila slika njegovega življenja preveč osiromašena, enostranska. Veliko je njegovih objavljenih in neobjavljenih zapisov, ki dobesedno kličejo, da bi jih natisnili »pod eno streho«, posvečeno samo njegovemu gorniškemu udejstvovanju. Naj bo to prihodnja naloga!
Uredniško delo me je obogatilo z veliko dobre volje ljudi, ki jim je avtor tako ali drugače pri srcu. Za pomoč se vsem, tudi v njegovem imenu, prisrčno zahvaljujem. Ne morem pa mimo nekaj imen, ki so veliko pripomogla k uresničitvi zastavljenega cilja. Levji delež podpore pri delu je ves čas nosila postaja GRS Tolmin, poosebljena v njenemu dolgoletnemu načelniku, avtorjevemu prijatelju, Janku Korenu. Pridružil se mu je tudi sedanji načelnik Žarko Trušnovec. Za pomoč se zahvaljujem Jožetovi ženi Darinki, ki je ves čas aktivno spremljala nastajanje tega dela. Hvaležen sem tudi Petru Podgorniku in Dušici Kunaver. V druščini teh prijaznih ljudi sem se nehote in večkrat spomnil znane Kajuhove misli, da bi nas že davno odnesel plaz, če ne bi bilo ljudi, ki ubogajo na vsak ukaz. A pri naši pobudi niti ni šlo za nek »ukaz«, bolj za notranji imperativ, ki so ga sprejeli kolektivno in prostovoljno vsi tisti, ki so dr. Jožetu Andlovicu naklonjeni. Storili bi vse, da bi njegov knjižni prvenec čimprej zagledal sončno svetlobo. In sedaj je tu pred nami, poln dramatičnih doživetij, v avtorjevem značilnem slogu. Resnično ga občutim kot žarek hvaležnosti vseh, ki priljubljenega »dohtarja« cenijo.
Urednik
Življenje himalajske zdravniške legende dr. Jožeta Andlovica bi lahko na kratko označili vsebino njegove knjige Skozi sotesko druge svetovne vojne, ki sta jo ob avtorju predstavila urednik Žarko Rovšček in starosta tolminskih gorskih reševalcev Janko Koren. Nadvse slovesna in prisrčna predstavitev knjige je bila v sredo 16. aprila zvečer v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu.
Izjemno odkrito napisana zgodba izjemnega človeka o toku življenja od trde mladosti do izliva v »normalno« življenje se konča z »v visokih gorah bo iskal moči za nadaljnje bitke; z višin je vse zlo manjše, kot so manjša tudi človeška mravljišča. Tu bo nabiral moči in iskal uteho. Zapisal se je goram.«
Tako se sicer konča v tretji osebi (kot o »Tinetu«) pisana izpoved Jožeta, nič manj pomembna pa je zadnja četrtina 262 strani obsežne knjige, ki jo je po njegovi pripovedi napisal Žarko Rovšček. Ta se pretaka skozi zdravniško in alpinistično življenje Jožeta Andlovica, skozi dogodke v Himalaji in življenju, končuje pa s spomini njegovih himalajskih in alpinističnih sopotnikov. Dva različna dela iste knjige, a sta oba utemeljena in pogojena med seboj. Loči in spaja hkrati ju druga svetovna vojna, »soteska«. Bistvo je zajeto v naslovu. »Soteska« je druga svetovna vojna, divja reka, ki nosi s seboj tudi Jožeta in ga treska v skale enkrat levega in drugič desnega brega, uničuje človeška življenja, njega pa po čudežu, čeprav komaj živega, izvrže v novo deželo, nov svet. Zakaj je preživel? Predvsem zaradi dobrote, čeprav vojaško skopo odmerjene, tudi zaradi sreče, in predvsem zaradi poslanstva, s katerim je bil poslan v ta svet. Nikogar ni sovražil, zmeraj je enim nasprotnikom govoril, da so tudi na onem drugem bregu ljudje, in vsem je pomagal. V bistvu je to na osebno pripoved zreducirana tragedija slovenskega naroda med drugo svetovno vojno in po njej, korenine krutosti pa je mogoče iskati tudi v ranih zgodbah njenih akterjev in žrtev, saj bi opis otroštva zlahka spadal v knjigo Alenke Puhar Prvotno besedilo življenja. Kdor prebere knjigo in hkrati pozna Jožeta, se lahko le vpraša, kako so se mu lahko rane na telesu in duši tako zacelile, da jih je komaj mogoče slutiti. Jože je svetel, dober človek, okrog sebe seje samo pozitivno energijo, če uporabimo ta mod(er)ni izraz.. Morda je edino v lahkotni sproščenosti celo v najbolj kritičnih trenutkih mogoče zaznati sled preživetega, češ,doleti te, kar ti je namenjeno, zato z veseljem objemaj življenje vse dokler ga imaš. Nekak svetel cinizem bi lahko rekli temu.
Nasprotnika ni nikdar imel za sovražnika. To izseva iz njegove lepe in trpke, s humorjem - tudi obešenjaškim – in neuničljivim optimizmom pretkane pripovedi.
Knjiga je dragocena, a poceni obenem, saj je napisana brez avtorskih honorarjev in izdana s podporo tolminskih gorskih reševalcev, šempetrske in novogoriške občine, organizacije borcev in veteranov (1941-45), novogoriškega planinskega društva ter podjetij Krka, Pintarsped in Gostol. Izdala in založila sta jo Postaja GRS Tolmin in Planinsko društvo Tolmin ; tam jo je tudi mogoče kupiti ali naročiti po ceni 10 EU.
Tako velike osebnosti, kot je Jože Andlovic, nihče ne more v celoti zaobjeti in spoznati, jo pa začutimo in uživamo njeno blagodat enako, kot svetlobo in toploto sonca. Odsev tega, Jožetovo knjigo, lahko beremo kot napeto kriminalko, a je ne bomo zaprli brez samospraševanja o nas samih.
Tone Škarja