AO Vipava: 3. plezalni vikend in zbor alpinistov
Ko ljudje dajo od sebe vse, da bi neka prireditev uspela, in ko je vse nared, se mu zazdi, da ni stvari, ki bi lahko napeljale v drugo smer ...
A to smotrno prepričanje ga zamegli do te mere, da pozabi še to, od kje sam izhaja … In potem je začelo deževati in tuša z neba ni in ni hotelo biti konca; a mi se ne damo, je kipelo iz grl organizatorjev pravkar minulega 3. plezalnega vikenda Tura 2008.
Ko je k vsej stvari skupaj pristopila še Komisija za alpinizem pri PZS in tu pri nas naredila še srečanje alpinistov in pregled bogatega minulega leta, smo bili še bolj našpičeni. Prilagajali se bomo vremenu, je viselo fizično in digitalno sporočilo na spletiščih.
In nam je bilo v soboto dopoldan vsem hitro jasno, da bo plezanja v suhi skali ta vikend bore malo. Kar se je dalo, smo skušali spraviti pod streho ponjav in šotorov v upanju, da bo prišlo vsaj nekaj gledalcev in tekmovalcev.
A ko se je v poznem sobotnem popoldnevu stvar končno le pričela odvijati, je velik šotor pokal po šivih od navdušenja gledalcev in glavnih akterjev minulega alpinističnega leta. Mladi Luka Krajnc (AO Celje) ter že ustaljena in vedno navita mačka Andrej Grmovšek (AAO Kozjak) in Marko Prezelj (AO Kamnik) so še enkrat pokazali, zakaj sodijo v vrh našega in svetovnega alpinizma. Iz njih so kipele besede navdušenja nad stvarmi, ki jih zares radi počnejo, in slike so samo še to dokazovale, da je v platno z navdušenjem gledalo veliko velikih oči. Po zanimivih koncih sveta se pleza od sten nad Chamonixom do sten Himalaje – Charakusa, zadnje Markove odprave. Domače stene tudi ne samevajo: bilo je opravljenih veliko lepih ponovitev in nekaj prvenstvenih smeri. Dolomiti, zibelka odlične skale, so tudi lani gostili mnogo slovenskih plezalcev. Pa odprava Grmovškov v Indijo je z množico lepih fotografij prepričala o zanimivosti in prvobitnosti te zares lepe pokrajine. Zagnani Luka pa je opravil veliko odličnih vzponov v kopni skali, kombiniranih smereh ter vzpon v steni Velikih Jorassov.
Potem pa je še eden najboljših primorskih alpinistov vseh časov Peter Podgornik predstavil bogato in zanimivo alpinistično prehojeno pot. Od Nekje do Nekoč nas je s sliko in besedo popeljal letošnji abrahamovec. Zares pestra in zanimiva je njegova prehojena pot, ki kar traja in prav je tako. Srečno še naprej, Peter!
 |
 |
Potem že malo zasedeni smo se obrnili proti umetni plezalni stenci, kjer sta na »tekmovalce« čakali dve drytooling smerci za finale. Kjer se je potem na malce bolj začinjeni smerci še malo za šalo malo za res pretegnilo osem mladcev. Zanimiva tekma pod žarometi je privabila tako navijaško razpoložene gledalce kot nabrušene tekmovalce, vmes pa odlične in na mestu prave komentarje ene, lahko rečemo, legend primorskega plezanja Igorja Badaliča – Alpija.
Nisem ravno rosno mlad, a vseeno nisem še takrat hodil v Osp, ko se je treslo Eličino dvorišče ob vikendih zvečer, ko se je pilo in stresalo neskončno šal na ta in oni račun … Že tako velika moja ušesa postanejo še večaj, ko kakšen od tiste garde začne poročati štorije o tistih časih, o plezanju, o klapi, ki je živela za plezanje. Iz oči nekaterih sem tisti večer razbral nostalgijo po vsem tem. In prisežem, da je že na zunaj videti človeka, ki živi za stvar, ki jo počne s srcem.
Že globoko preko polnoči, ko kar ni hotelo in ni hotelo nehati deževati, smo počasi ugasnili luči in zapustili prizorišče dogajanja, ki je navkljub zares grdemu vremenu privabilo precej ljudi, ki jih stvar zanima in ki se ne ozirajo na vreme, in nam samo potrdilo, da je vredno vztrajati pri takšnih prireditvah.
Že čez par uric smo se kot deževniki pojavili nazaj, kjer je eden glavnih »krivcev« za nastanek dveh odličnih plezališč tu v neposredni bližini Vipave Marko Fabčič že koval smerco za mlade nadobudne mladenke in mladeniče. Preko dvajset »ta gajstnih mulčkov« se je kot za življenje borilo doseči zadnji prijem na vrhu umetne stene. In bilo je vredno opazovati kako se je treba truditi za svoj cilj! Bravo otroci!
Da bi še večino zastavljenega programa spravili skupaj je potem sledila še tekma v hitrostnem plezanju. Žal tudi ta prestavljena iz skale na našo skulpturo, ki nam je v danih razmerah več kot odlično služila.
Peščica posameznikov botruje temu, da taki dogodki živijo, dihajo iz leta v leto… In prav ta kolektiv organizatorjev je najbolj zadovoljen ko vidi vedre obraze prijateljev, soplezalcev in ljudi, ki tudi živijo za ta krasni cirkus, ki ga ponuja alpinizem in ta šov, ki se odvija okrog njega!
Lahko sije dvoje sonc in več lun na nebu ti kaže pot. Če ni v glavah jasnega golega prepričanja, da neka stvar pač enostavno mora biti, četudi deževne kaplje neusmiljeno padajo in ti skušajo vzeti še tisti kanček upanja, če si na pravi poti. In na tej poti bi radi ostali s tem našim dogodkom tudi v bodoče, to naglas zatrjujemo organizatorji minulega plezalnega vikenda pod stenami naše Ture.
Plezanje z zatikanjem: 1. Luka Krajnc (AO Celje), 2. Dejan Koren (AO Vipava), 3. Marjan Slejko (Ajdovščina), 4. Matija Nabergoj (AO Vipava), 5. Miha Stopa (AO Vipava), 6. Peter Mežnar (Soški AO Tolmin)
Težavnostno plezanje - mlajše deklice: 1. Larisa Fabjan, 2. Eva Krapež, 3. Špela Fabčič
Težavnostno plezanje - mlajši dečki: 1. Vid Štrancar, 2. Miha Hajna, 3. Tadej Črnič
Hitrostno plezanje - moški: 1. Matija Nabergoj (AO Vipava), 2. Benjamin Kodele (AO Vipava), 3. Dejan Koren (AO Vipava)
Hitrostno plezanje - dekleta: 1. Špela Fabčič (AO Vipava), 2. Nina Habjanič (AO Novo mesto), 3. Urška Kete (Ajdovščina)
S pomočjo sponzorjev in donatorjev prireditve nam je bilo mnogo lažje.
Hvala tudi vam: DUMO, City Wall, ClimbersOnly.net, KIBUBA, FAMA, Nova Oprema, Mlinotest, Fructal, Agroind Vipava, Nova KBM, Bar Pri Marjanci, KS Gradišče, Aeroklub Josip Križaj Ajdovščina, radio Ognjišče, radio Nova, radio Robin in Vinarstvo Srečko Premrl
AO Vipava