je prvi in doslej edini opravil Erik Švab (AO SPDT, sponzorji: Grivel, Montura, La Sportiva). Po lanski prvi ponovitvi večraztežajne kombinacije Jedi Master (M11) v Val d’Aosti, je letos opravil še drugo ponovitev smeri Illuminati (M11) v in za konec tudi ponovitev prve smeri te vrste na svetu Empire strikes back (M10+).
V zgodovini skalnega in lednega plezanja so si alpinisti večkrat postavili simbolične cilje, med katere brez dvoma spadajo tudi “trilogije”: najbolj znana je seveda trilogija 'zadnjih problemov Alp' (Eiger, Matterhorn in Grandes Jorasses, ki jo je prvi pozimi sam preplezal Tomo Česen), pa tudi skalna trilogija 'dolgih modernih smeri' (Silbergeier, End of Silence in Das Keisers neue Kleider, ki jo je prvi preplezal Harald Berger). Tudi v modernem kombiniranem plezanju imamo sedaj skupino dolgih, večraztežajnih kombinacij, ki sestavljajo 'trilogijo':
Empire strikes back (Cesarstvo vrača udarec) je prva smer te vrste, ki jo je preplezal Anglež Stevie Haston leta 2000 kot odgovor na težke vzpone mlade generacije plezalcev, ki so v tistih letih 'ogrožali' njegov prestol med lednimi plezalci. Smer je v previsni steni v dolini Valleile v Val d'Aosti in je bila do danes sicer že večkrat ponovljena (eno izmed prvih ponovitev sta pred leti opravila Dejan Miškovič in Gregor Kresal), vendar zelo redko, ali pa sploh ne, brez ostrog. Gre še vedno za fizično in psihično zelo zahtevno smer z ocenami po posameznih raztežajih: M8, M10+, M6 in ledom do WI 4+.
Ob prvem vzponu je Haston imel srečo in preplezal impozantno visečo svečo v tretjem raztežaju, ki pa se v naslednjih letih ni več potegnila, tako da se danes pleza kombinirani izstop desno, ki je sicer lažji, a s slabim varovanjem. Na splošno je smer tudi psihično zelo zahtevna, saj so npr. v prvem raztežaju samo dva klina in trije svedrovci. Če se pleza brez ostrog ponuja zahtevno plezanje predvsem v drugem raztežaju, kjer so stopi bolj slabi, smer pa precej previsna. Erik Švab je smer s pomočjo in varovanjem mladega Lovra Vršnika preplezal kot zadnjo v seriji 'trilogije' 23. februarja 2008.
Jedi Master (Mojster Jedijev) je opremil in preplezal škotski plezalec Scott Muir leta 2005 in poteka v isti steni kot Empire, le da išče težje prehode in je kompleksno bolj zahteva: trije hudo previsni raztežaji z ocenami M10-, M11 in M9, na na koncu pa prestop v visečo svečo, ki je še posebno vznemirljiv saj je pod njo sto metrov previsa...
Smer nudi zahtevno moderno kombinirano plezanje in izpostavljenost dolgih smeri, vse skupaj pa se prevesi za dobrih 30 metrov. Erik Švab in Dejan Miškovič sta 18. februarja 2007 opravila prvo ponovitev in obenem tudi prvi prosti vzpon brez ostrog. Ob prvem obisku in poskusu v smeri je Dejan splezal na fleš prvi, Erik pa drugi raztežaj, vendar sta se morala vrniti še enkrat, da sta uspela preplezati smer in vse raztežaje oba v vodstvu, kot se spodobi za večraztežajne smeri.
Ta smer ima do danes bistveno manj ponovitev kot Empire, saj so jo verjetno ponovili samo slovenski ledni plezalci, poleg Miškota in Švaba še Luka Kranjc in Marko Lukič, prav tako leta 2007.
Illuminati je prvi opremil in prosto preplezal Avstrijec Albert Leichtfried januarja leta 2006. Smer je res markantna, saj poteka po ogromnem previsu v steni visoko v hribih (v dolini Vallunga v Val Gardeni v Dolomitih), nad katerim kraljuje velikanski sistem visečih sveč, ki je popolnoma izpostavljen soncu.
Prvi raztežaj je fizično zahteven predvsem zaradi več težkih gibov in vzdržljivosti ter si v celoti zasluži oceno M11. Drugi se začne s streho in je precej težek, v nadaljevanju pa naklonina rahlo popusti in je potrebna 'samo' vzdržljivost ter sreča s skalo, ki je mestoma precej slaba, tako da se lahko mimogrede izpuli kakšen oprimek. (Ob prvem vzponu je imel ta raztežaj sicer oceno M11+, po mnenju ponavljavcev pa je prava ocena verjetno M10+.) Tretji raztežaj je lažji (M8) in pripelje do ogromne, preko 20 metrov dolge viseče sveče, po kateri se končno spleza iz previsa. S tem pa se začne drugi, ledni del smeri, ki pa je v nasprotju z drugimi smermi te vrste še zelo zahteven. Po četrtem, lažjem raztežaju, čaka na vrhu še zelo težka sveča z oceno WI6+, ki je čisto na vrhu večkrat prelomljena in nad katero je pravi ledni previs, ki nastane zaradi stalnega odloma sveč od direktnega sonca in visokih dnevnih temperatur.
Smer je letos v začetku februarja prvi ponovil južnotirolski plezalec in zmagovalec Italijanskega lednega pokala Florian Riegler, drugo ponovitev pa sta 16. februarja 2008 opravila Klemen Premrl in Erik Švab. Za uspešen vzpon sta porabila tri obiske: prvič sta šest ur v sneženju in megli iskala steno, drugič sta steno našla in poskusila prve tri raztežaje, tretjič pa sta uspela oba prosto in v vodstvu preplezati vse najtežje kombinirane raztežaje in zgornjo svečo.
Po oceni vseh alpinistov, ki so smer preplezali ali to le poskušali (bilo je namreč tudi več neuspelih poskusov velikih imen svetovnega lednega plezanja) gre brez dvoma za danes najtežjo večraztežajno kombinirano smer v Evropi in na svetu, kjer so težave tako v skali in kombinaciji ter v ledu. Za uspešen vzpon je potrebna primerna psihofizična priprava in velik mraz, saj je stena obrnjena v jug in viseči ledeni del izpostavljen vsakodnevnemu soncu.
Erik Švab pripoveduje:
»Po lanskem vzponu v smeri Jedi Master in letošnjem uspehu v Illuminati, ki je bila v relativno dobrih lednih razmerah, sem spet pomislil na kombinacijo s še tretjo smerjo takega tipa. Manjkala mi je samo smer Empire strikes back, ki s prejšnjima dvema tvori fantastično 'trilogijo' najtežjih kombiniranih večraztežajnih smeri, ki je pred menoj ni uspel realizirati še noben plezalec. Vsako od treh smeri je prvi preplezal drug plezalec, ki pa ni ponovil nobene druge, isto velja za redke ponavljavce, edino Miško, ki je pred leti ponovil Empire, z mano pa Jedi, bi lahko imel šanse za to, vendar se letos ni posvečal miksom.
Tako sem izpolnil dolgoletne želje v lednem in kombiniranem plezanju: kot prvemu mi je uspelo v 'trilogiji', kar sem imel že nekaj časa v načrtu in za kar sem se malo bal, da bi pred mano uspelo komu drugemu. V zadnjih letih, odkar sem zapustil tekmovalno plezanje in se posvetil težkim miksom, se mi je zdelo, da so me vse težje smeri, ki sem jih preplezal, od M10 do svoje prve M11 na flash ter lani prve M13, ki je trenutno najtežja ocene v kombiniranem plezanju, vodile do tega rezultata.
Čeprav so me v zadnjih zimah nekateri alpinisti že zafrkavali, ker preživljam zime v previsnih luknjah namesto v 'pravih' stenah in čeprav mi je na začetku letošnje zime šlo vse narobe (najprej mi ni uspelo trenirati v previsni tržaški luknji, potem pa sem si nalomil še rebra pri sankanju z otroci, ob tem pa sem kot vedno imel zaradi dela težave s časom), mi je končno uspel korak naprej: prenesti premagovanje največjih težav v modernih miksih v večraztežajne in dolge smeri v hribih, kar danes sicer že uspešno počenjajo tudi najboljši alpinisti, ki so obenem tudi odlični ledni in kombinirani plezalci.
V perfektnem mrzlem a sončnem februarskem dnevu sva s Klemenom oba uspela v fantastični Illuminati, ki je po težavnosti krepko nad vsemi podobnimi te vrste. Po tem uspehu sem vedel, da mi samo še malo manjka, da uresničim svoje sanje o trilogiji. Vendar sem se skoraj uštel: Empire je bila težja, kot sem pričakoval, brez ostrog je ključni raztežaj hudo previsen in zelo zahteven, pa sem ga vseeno splezal v tretjem poskusu tistega dne.
Rad bi poudaril, da je potrebno za čist prosti vzpon v takih smereh, tako kot pri večraztežajnih smereh v skali, spoštovati pravila športnega plezanja: vse najtežje raztežaje je potrebno preplezati v vodstvu, brez padcev in v enem dnevu (oziroma v enem zamahu - single push). Vzpon v posameznih raztežajih v ločenih dnevih pomeni, da si preplezal prosto vse raztežaje, nisi pa prosto preplezal smeri!
Danes v miksih velja edino vzpon brez ostrog in brez zatikanja nog na cepine ali cepinov enega na drugega ..., obvezno je plezanje brez zank na cepinih, tako imenovani pure style, kot se je razvil na tekmovanjih (in največji absurd je, da danes na tekmah svetovnega pokala še vedno dovoljujejo uporabo ostrog).«
Za sodelovanje in tehnično pomoč se Erik zahvaljuje sponzorjem in požrtvovalnim prijateljem, ki so z njim plezali in ga varovali: Klemenu Premrlu, Dejanu Miškoviču, Lovru Vršniku in Urošu Saksidi. Na razpolago je za predavanja o klasičnem in modernem lednem in kombiniranem plezanju, seveda tudi trilogiji; pisati mu velja na erik.svab@servis.it
