Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gozdovi Slovenije

serija petih filmov TV Slovenija bo predvajana ob torkih: 1., 15., 22. in 29. aprila 2008, vsakič ob 17.30 na prvem programu; ponovitvi isti dan ob 23.30 in naslednji dan ob 11. uri

»Človeška civilizacija se je porodila, ko je padlo prvo drevo in bo uničena, ko bo padlo zadnje« nas uči modrost. Danes človek vse bolj posega po drevesu Življenja, čeprav je bil prav zaradi svoje skušnjave, postati Bog, izgnan iz rajskega vrta. Človek je ob drevesu spoznal dobro in zlo. Če iščemo dobro v naravnem gozdu, bomo tam našli slikarski atelje narave, kjer zremo prečudne podobe, slišimo čudežne pravljice ali sanjamo arhetipski svet pračloveka, ki še vedno spi v nas.

Če delamo zlo v industrijskem gozdu, potem smo dokončno izbrisali starodavno zavezništvo človeka z drevesi. Simbol te zaveze je drevo sveta, axis mundi, ki je znamenje sožitja in ljubezni v arhetipu drevesa. Les postane violina, če je ljubljen ali pa odpadek na smetišču, če je preziran. Vedno pa ostaja in bo žarel v ognju domačega ognjišča, ob katerem se je porodila človeška kultura. Beseda kultura po svojem izvoru pomeni gojiti, negovati, ne pa ropati in uničevati. Gozd ni le kubatura lesa, ki mu trenutno vrednost določa trg in količina denarja. Tisto, kar imenujemo drevo je odvisno od našega dojemanja narave in pozicije opazovalca v njej. Duhovna tradicija človeštva ne ločuje človeka od narave, saj je človek po svojem evolucijskem izvoru bitje simbioze.

Gozd prav tako malo pripada gozdarju, trenutnemu posestniku, kakor slikarju ali poetu, ker za druženje z naravo ne potrebujemo ne znanstvenika, ne lastnika, ne umetnika. Svoje življenje lahko rastemo le v naročju narave, ne pa v okovih, ki smo si jih sami skovali.

Življenje gozda nas uči, da je tudi najmanjše sodelovanje bolj koristno od tekmovalnosti. Sodobna civilizacija mora v imenu preživetja človeške vrste končno že razumeti sporočila narave. Trajnostna družba zadovoljuje svoje potrebe ne da bi škodovala prihodnjim generacijam.

V gozd gremo, da se spomnimo nečesa pozabljenega, kar nam je bilo v otroštvu pomembno in sveto. Tam srečujemo čudesa in se jim ne čudimo, morda v gozdu postanemo otroci, ki verjamejo, da v vsaki stvari prebiva duh in zato začutimo potrebo, da je odčarani svet spet potrebno začarati. Če drugega ne, v gozdu najdemo vsaj samoto in tišino, poslednji dragoceni dobrini današnjega sveta. Sodobni čas prinaša ponovno odkrivanje duhovnih vrednot gozda. Ko vstopamo v to pokrajino človeškega duha, se dotaknemo globin nezavednega, kjer nas nihče ne bo našel, ampak moramo sami najti izhod in pot. Na koncu poti bo iskalec našel iskano, samega sebe. Idem cogniscit idem, pravi hermenevtično načelo.

  * * *

Scenarist in moderator: Anton Komat
Režiser: Boštjan Mašera
Direktor fotografije: Janez Kališnik
Montažer: Milan Miloševič
Avtorica glasbe: Mateja Starič
Mojster zvokovne obdelave: Marjan Drobnič
Produkcija: RTV SLO, Uredništvo izobraževalnih programov, 2008

VSEBINE


Pragozd (1. aprila 2008)
Pragozd tvori neskončna prepletena združba rastlin in živali, ki nam sporoča ciklični značaj večnih prehodov iz življenja v smrt in nazaj v življenje. Pragozd je najboljši primer harmonične združbe življenja, ki ima izjemne sposobnosti samodejne regulacije. Ker v pragozdu narava ustvarja popolno reciklažo, v njem ni odpadkov. V njem lahko pri vseh življenskih dogajanjih opazujemo izjemno energetsko varčnost. Tok energije in kroženje snovi sta počasna in lokalno omejena, vendar izjemno učinkovita.

Jelšev grez (8. aprila 2008)
Oskrunjena pokrajina bele štorklje še premore skrite kotičke, kjer se izpod plasti mita napredka prikazujejo podobe ostankov prakrajine, jelšev grez. Jelšev grez je klimaks močvirnega gozda, je najvišji stadij zarasti bregov poplavnih nižinskih rek. V njem najdemo pragozdne prvine, trhla debla, odmrle veje in številne popenjalke, ki jim tako okolje prija. Jelšev grez je življenjsko odvisen od visokih pomladnih in jesenskih voda, kakor je bil pomurski človek odvisen od njega, saj je v njem našel vse za preživetje.

Kraška gmajna (15. aprila 2008)
Ali je pogubljenje kraških gozdov posledica uničujoče sečnje dreves za potrebe Beneške mornarice. Ali je kraške gozdove resnično uničil zgolj pohlep beneških trgovcev? Več kot polovica kolov, na katerih stoje Benetke je jelševih, obstoje zapisi o stotisočglavih čredah ovac, Koper in Piran sta spadala med najbolj razvita jadranska mesta v ladjedelništvu. Odgovor je skrit v starodavni Hrastoveljski cerkvici in v pelodni analizi sedimentov, ki nam omogoča presenetljiv vpogled v dogajanja.

Smrekovje (22. aprila 2008)
Človekov tehnološki razvoj je potreboval vse več lesa in zahteval pogozdovanje s hitrorastočo smreko. Cilj je postal monokulturen gozd, plantaža po meri človeka. Smreka je bila nasilno vnešena v poprej naravna rastišča bukve. Narava je vrnila udarec nespametnega človekovega poseganja v gozdove. Človek pa se je od smrekovja naučil, da les postane violina, če je ljubljen. V rokah mojstra stoletno smrekovje oživi in zapoje najbolj žlahtne stvaritve človekovega duha in srca.

Mestni gozd (29. aprila 2008)
Človekov um je preobrazbo gozda podredil umišljenemu cilju, da si je pragozd potrebno podrediti, torej ga udomačiti. V udomačenem gozdu drevesom ne dovolimo zrasti in ostareti. Še več, drevesom človek ne dovoli niti umreti. Vse življenje jih oblikujemo po svojih zamislih, jih obžagujemo in na vse mogoče načine pohabljamo. Drevesa brez gozda postajajo vse bolj podobna izobčenemu človeku, brezdomcu. Vendar so v mestnem gozdu, ob brezdomcu, našle zadnje zatočišče živali in rastline, ki so bile zapisane pogubi.

RTV SLO, Napovednik: Gozdovi Slovenije

Fotografije: Boštjan Mašera

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti RTV

1 komentarjev na članku "Gozdovi Slovenije"

Iztok Snoj,

Odlična oddaja.

Koliko so za enega v skale in v gore zagledanega gornika pomembni gozdovi?

Celo naše gore ne bi bile to, kar so, brez gozdov.

Pravzaprav - dlje, ko hodim v gore, raje imam tudi gozdove.

Brez gora bomo preživeli, brez gozdov ne.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti