Dnevnik - Nataša Ozebek: Okolica Idrije ponuja nešteto možnosti za ljubitelje narave. Med planinci je priljubljena Idrijsko-cerkljanska planinska pot, kolesarji pa lahko Ledinsko planoto spoznavajo po kontrabantarski poti. Vodi po nekdanji meji med Italijo in Jugoslavijo, kjer je nekoč cvetel kontrabant ali tihotapstvo. Po Črnovrški planoti pa so zanje speljane Bloudkove poti.
IDRIJA - Med črnovrško, ledinsko in vojskarsko planoto stisnjeno Idrijo že 500 let tako ali drugače zaznamujeta življenje rudarjev in krhka čipka izpod rok njihovih žena. Nekoč glavna vira zaslužka sta danes namenjena le še popestritvi turistične ponudbe.
Rudarji so za seboj pustili 700 kilometrov rovov
Večina turističnih zanimivosti v Idriji je povezanih z rudarjenjem, čeprav rudarjev ali knapov na idrijskih ozkih ulicah ne srečamo več. V rudniku živega srebra jih je danes zaposlenih le še peščica (v najboljših časih 1200), do konca leta pa se bo njihovo število še zmanjšalo. Na nekdaj cvetočo dejavnost, ki je mestu predvsem v 18. stoletju prinašala veliko slavo in bogastvo, pa spominja bogata tehniška dediščina. Večina od 700 kilometrov rudnikov je danes že zasutih, obiskovalci pa se lahko skozi najstarejši del idrijskega rudnika, Antonijev rov, še vedno spustijo v temačno podzemlje, kjer so nekoč odmevali krampi rudarjev. Od nekdanjih tisoč ozkih stopnic, ki so rudarje pripeljale pod gladino morja, jih je ostalo še 116. Dovolj, da se današnji obiskovalec, ki jih premaguje od spodaj navzgor, utrudi in pomisli na težaško delo rudarjev. Ker je rudarskega dela le še za vzorec, so nekateri knapi poprijeli tudi za delo vodiča. Med sprehodom po ozkih rovih radi povedo anekdoto, kako je Frice Knapov čuval rudarje pri spanju. Ti bi radi v jami malo zaspali, zato so ga poslali, naj pazi, če pride mimo delovodja. Ko je ta res prišel mimo, mu je Frice Knapov potiho zašepetal: "Psssst, ka moži spije!" Obiskovalcem rudnika se še danes rad prikaže tudi jamski škrat Perkmandlc, ki je rudarjem nekoč kazal, kje naj kopljejo, da bodo prišli do rude.
Največje leseno vodno kolo v Evropi
V Mestnem muzeju Idrija, ki gostuje v gradu Gewerkenegg, v prostorih nekdanje rudniške uprave in stanovanju rudniške gosposke, si obiskovalci lahko ogledajo stalno razstavo Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije. Na nekdanje rudarsko življenje spominjata rudarska hiša na Bazoviški 4 ter poleg nje jašek Frančiške, najznamenitejši in najstarejši ohranjen objekt idrijskega rudnika, kjer so danes shranjeni rudniški stroji in naprave. V idrijski kamšti ali rudniški črpalni napravi iz leta 1790 je nameščeno pogonsko vodno kolo s premerom 13,6 metra, ki slovi kot največje ohranjeno tovrstno leseno vodno kolo v Evropi.
Od botanikov do psihiatrov
Idrija je zaradi svojega gospodarskega razvoja in geografske lege nad tektonsko prelomnico vedno privabljala različne strokovnjake. V drugi polovici 18. stoletja je imela najbolje organizirano zdravstveno službo na območju sedanje Slovenije. Rastlinski svet je takrat preučeval Giovanni Antonio Scopoli, geologijo pa Balthasar Hacquet. Iz Idrije izhaja slikar Nikolaj Pirnat, sinonim današnje Psihiatrične bolnišnice Idrija je primarij Jože Felc. Po znamenitem matematiku in mecenu Juriju Vegi, ki sicer nikoli ni obiskal Idrije, se imenuje prva slovenska realka, ki so jo v Idriji odprli leta 1901.
Potep po okolici
Okolica Idrije ponuja nešteto možnosti za ljubitelje narave. Na Vojskem, ki se razteza na 1000 metrih nadmorske višine, lahko popotnik obišče partizansko tiskarno Slovenija, kjer so med drugo svetovno vojno tiskali edini ilegalni dnevnik v takrat okupirani Evropi. Le streljaj od Idrije leži v Krajinskem parku Zgornje Idrijce Divje jezero z bogato floro in favno. Dolina Bele je priljubljena rekreacijska točka predvsem poleti, pozimi pa užitke ponuja smučišče Javornik na Črnem Vrhu nad Idrijo. V Kanomlji pravkar obnavljajo več stoletij staro kmečko hišo, ki je po zaslugi gospodarja Julija Petriča ohranila posebnosti idrijsko-cerkljanske arhitekturne tipologije, freske na pročelju in črno kuhinjo. V njej naj bi odprli muzej kulturne in etnološke dediščine Kanomlje, v zgornjih nadstropjih pa nameravajo urediti prenočišča v starem kmečkem slogu.
Med planinci je priljubljena Idrijsko-cerkljanska planinska pot, kolesarji pa lahko Ledinsko planoto spoznavajo po kontrabantarski poti. Vodi po nekdanji meji med Italijo in Jugoslavijo, kjer je nekoč cvetel kontrabant ali tihotapstvo. Po Črnovrški planoti pa so zanje speljane Bloudkove poti.
Stiska s prenočišči
Ena izmed šibkih točk idrijskega turizma ali zgodb brez začetka so prenočišča. Zagato turističnih vodičev, kje prenočiti turiste, rešujeta dve turistični kmetiji v Ledinah in Črnemu Vrhu, nekaj apartmajev, gostišča na Vojskem in v Zadlogu ter hotel Kendov dvorec v Spodnji Idriji, ki pa je namenjen obiskovalcem z debelejšimi denarnicami. Za dvoposteljno sobo je namreč treba za eno noč odšteti od 130 do 250 evrov. Na Idrijskem so v zadnjih letih prejeli več mednarodnih nagrad, nazadnje jim je v začetku novembra Švicarsko turistično združenje podelilo nagrado dragulj slovenskih Alp. A po besedah župana Bojana Severja jih niso znali izkoristiti. "Idrijci se turizma do zdaj nismo šli, saj ni bilo potrebno, ker smo živeli od gospodarstva," obžaluje zamujene priložnosti in turizmu napoveduje boljše čase. Med drugim z odprtjem hotela, ki naj bi prve goste sprejel čez tri leta.
Nasveti obiskovalcem
Pred obiskom Antonijevega rova poskrbite za dobro obutev.
Za lažje razumevanje Idrijčanov si na spletni strani http://www.idrija.ws/ slovar/kazalo.php oglejte slovar idrijskih besed. Za pokušino ponujamo le nekaj zanimivejših: zj
Festivalsko poletje
Če si želite festivalskega vzdušja, morate Idrijo obiskati v poletnih mesecih. Že julija se začneta Alterart in Tango festival, avgust je rezerviran za tradicionalni festival idrijske čipke, zadnjo nedeljo v avgustu se lahko udeležite oglarske nedelje v Idrijskih Krnicah. Na veliki šmaren praznujejo v Spodnji Idriji. Praznika se je prijelo tudi ime Prfarski štrukljevc, saj slovi po štrukljih, ki jih za ta dan pripravijo ženske iz bližnje in daljne okolice.
Kulinarične dobrote
Idrija ne bo pustila pravega vtisa, če ne boste poskusili njenih dobrot, idrijskih žlikrofov, polnjenih z ocvirkovo mastjo ali zaseko, praženo čebulo, drobnjakom in začimbami. Postregli vam jih bodo z bakalco, jedjo iz ovčjega mesa in zelenjave. Poskusiti morate tudi pelinov geruš, značilno domačo pijačo rudarjev.
Kako do informacij?
TIC Idrija, Vodnikova 3, telefon (05) 37 43 916, ticidrija@icra.si, www.icra.si.
Mestni muzej Idrija, Prelovčeva 9, telefon (05) 37 26 600, www.muzej-idrija-cerkno.si.
Antonijev rov, Kosovelova 3, (05) 33 71 142, 031 810 194, www.rzs-idrija.si. Ogledi so mogoči od ponedeljka do petka ob 10. in 15. uri, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa tudi ob 16. uri.
Smučišče Javornik, Črni Vrh nad Idrijo, (05) 377 75 44.
Nataša Ozebek