Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kraški zmaji

Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Izteka se meteorološka zima, ki nam je prav na koncu pošteno podkurila. Seveda ne s snegom kot bi se spodobilo, temveč z nesramno visokimi najvišjimi dnevnimi temperaturami zraka, značilnimi za drugo polovico aprila in začetek maja!

Izteka se meteorološka zima, ki nam je prav na koncu pošteno podkurila. Seveda ne s snegom kot bi se spodobilo, temveč z nesramno visokimi najvišjimi dnevnimi temperaturami zraka, značilnimi za drugo polovico aprila in začetek maja! Že prvih dvajset dni tega, v letošnjem letu prestopnega meseca je bilo opazno pretoplo, predvsem pa smo imeli kar več kot trikratni presežek v trajanju sončnega obsevanja. Temu na rovaš je šlo tudi zadnje februarsko desetdnevje. Gledano meteorološko ta mesec niti ni bilo tako malo padavin, težava je ta, da smo opravili z njimi že prvi teden februarja. Posledica tega je, da velja že nekaj časa povsod po Sloveniji velika nevarnost požarov v naravnem okolju, še posebej na območjih brez snežne odeje. Morebitno današnje škropljenje in nič kaj bolj intenzivne padavine, ki nas predvidoma čakajo do konca tedna prav gotovo ne bodo zmanjšale požarne ogroženosti. Ta je še posebej problematična v naših primorskih kraških pokrajinah, najbolj prav na Krasu, pisanem z veliko začetnico.

POŽARNA OGROŽENOST NARAVNEGA OKOLJA
Požari v naravi so ena od pogostejših naravnih nesreč v Sloveniji, največ jih beležimo poleti in zgodaj spomladi, še posebej po topli in suhi zimi, kakršna je bila tudi letošnja. Ogenj je eden od stresnih dejavnikov kopenskih ekosistemov. Požari so lahko naraven pojav (strela), najpogosteje pa je njihov povzročitelj človek. Naravni požari so pogosti na tistih območjih Zemlje, za katera so značilna daljša sušna obdobja. Pri nas je suša (zaenkrat) le občasen pojav. Ne smemo pozabiti, da je nekdaj človek s požari širil svoja obdelovalna zemljišča (požigalništvo), kar počne v manjši meri še danes. Požarna ogroženost naravnega okolja je odvisna od podnebnih razmer določenega območja, trenutnega vremena, naravnogeografskih značilnosti površja, rabe tal ter značilnosti rastja. Po vseh teh dejavnikih najbolj izpostavljene so prav naše sredozemske kraške pokrajine in nižje ležeče dinarske pokrajine. Povsod tam domujejo kraški zmaji, ki se prebudijo vsakokrat, ko jim damo za to priložnost. Te dni, ko so zmaji te vrste prebujeni ne potrebujejo prav velike iskre, da vzplamti požar!

BOROVA POŽARIŠČA
Poleg matičnega Krasa in Podgorskega krasa, Čičarije ter Podgrajskega podolja uvrščamo med »požarne« pokrajine še kraška polja Notranjskega in Pivškega podolja, Dolenjsko podolje, Suho krajino in Dobrepolje, če omenimo le največje. Prav apnenčasta vodoprepustna kamnina Krasa je najugodnejša za nastanek požarov. Nekoč skoraj gola pokrajina je danes že večinoma pod gozdom. Prevladujejo predvsem odrasli borovi gozdovi s primesjo hrastov in nekaj toploljubnih listavcev. Prav borovi gozdovi so pogosto izsušeni, saj sestavljajo tamkajšnjo prst vnetljivi humus, igličevje in suhe trave, zato lahko ta gori tudi od deset do petnajst centimetrov globoko. Če se v borovem gozdu požar dvigne iz tal v krošnje, pri tem mu kaj rada priskoči na pomoč še burja, se lahko požar hitro razširi zaradi vsebnosti eteričnih olj in smole. Ob gorenju se razvijejo visoke temperature, dodatno še bolj občutljiva pa so vsa prisojna pobočja, saj je njihova izhodiščna sušnost še večja. Poseben problem je gašenje »kraških« požarov, saj moramo pripeljati vso vodo na požarišče, ker je Kras brez rečne mreže. Še en razlog več, da v tem času nikakor ne dovolimo, da bi nam kraški zmaj pokazal svoje zobe.

Miha Pavšek


27. 02. 2008


Eno največjih borovih požarišč
pri nas je na Šumki, zahodno nad
Branikom. Sanacija požara, ki je
izbruhnil julija 2006 bo končana
šele v letošnjem letu.


Šumka - julij 2006


Krasji vrh - april 2006


Markov most - maj 2005

(Foto: Miha Pavšek)

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti