Boris Štupar 13.04.2008 07:29 4714 0

Juš Kozak

Na večer pred velikim šmarnom so čistile pastirice stane. Ta dan so prihajali dolinci na planino kakor na božjo pot

Juš Kozak (1892-1964) je izhajal iz premožne družine uglednega posestnika, gostilničarja in mesarja v ljubljanskem predmestju Šentpeter. Po končani ljudski šoli je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer je leta 1911 tudi uspešno maturiral. V letih 1911–14 je na dunajski univerzi študiral zgodovino in geografijo, vendar je lahko diplomiral šele po končani 1. svetovni vojni, leta 1921 na novoustanovljeni ljubljanski univerzi.

V času študija na Dunaju se je Kozak namreč kot član gibanja preporodovcev znašel v pol leta trajajočem preiskovalnem zaporu, kamor ga je po atentatu v Sarajevu kot mnoge druge poslala takratna avstrijska oblast. Že dan po izpustitvi iz zapora, na božični dan leta 1914, so Juša Kozaka vpoklicali v vojsko, kjer je kot vojak sodeloval sprva na ruski fronti, kasneje na soški fronti. Iz vojske je bil odpuščen aprila 1917. Leta 1918 je nastopil profesorsko službo v Ljubljani, ki jo je nato na različnih ljubljanskih gimnazijah opravljal do italijanske okupacije leta 1941. V medvojnem času je poleg pisateljevanja veliko časa posvetil tudi uredništvu knjižne zbirke Slovenske poti (1932–34) in Ljubljanskega zvona (1935–41). Ko je med 2. svetovno vojno sodeloval pri nastajanju Slovenskega zbornika (1942), je bil interniran in konfiniran v Italijo. Po kapitulaciji Italije je odšel v partizane.

Po končani vojni se je nekaj časa preživljal kot urednik. Najprej kot urednik Slovenskega zbornika 1945, v letih 1946–47 pa revije Novi svet. Leta 1948 je postal upravnik Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in na tem delovnem mestu ostal do leta 1955. Leta 1961 je Juš Kozak postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za svoje življenjsko delo pa je leta 1963 prejel Prešernovo nagrado. Umrl je leto kasneje, 29. avgusta 1964 v Ljubljani.

Za novi tednik mag. Branko Goropevšek novitednik.com/nase_akcije

Vsak umrje po svoje: stari Bos z zemljo v pesti, Martin kot macesen med skalovjem ...

Predstavitev knjige Beli macesen: lib.si/documents/clanki/dom_in_svet/pdf/299929.pdf

MASKA
BOHINJSKI PASTORAL — JUŠ KOZAK

Filmografija:
Juš Kozak, scenarist filma V kraljestvu Zlatoroga (1931)
V kraljestvu Zlatoroga

V kraljestvu Zlatoroga

Označitev: Kozakovo literarno delo razodeva ustvarjalca svojevrstne pripovedne zvrsti; zanj je značilnejše filozofsko razmišljanje in družbena kritika kakor čisto pripovedništvo. Po svetovno-nazorski usmerjenosti je Kozak izpovedovalec misli o svobodni človečnosti ter narodnem in socialnem napredku; kot nasprotnik neživljenjskega nazorskega doktrinarstva išče in priznava samo osebno spoznano in v družbenem dogajanju potrjeno resnico. Odsev tega iskanja je tudi njegov slog, ki razodeva bolj misleca kot pripovednika.

Kot pisateljska osebnost živi Kozak v svojem delu predvsem tam, kjer je do kraja odkritosrčen in slogovno enoten (Celica) ter oster opazovalec in razčlenjevalec dogodkov. Kot pripovednik pa je Kozak v že omenjenih Maskah in Blodnjah tudi družbeni in umetnostni filozof in kritik.

Izmed drugih zvrsti Kozakovega književnega dela je omeniti še spis Boj za Mount Everest (1927).

Stanko Janež, ZGODOVINA SLOVENSKE KNJIŽEVNOST, Založba Obzorja Maribor