1854-1901; Pavia v Italiji, Ljubljana. Ena redkih pisateljic, ki se je poiskusila tudi v pisanju planinske povesti (prva?). Njeni romani se dogajajo večinoma v podeželski graščini, novele v meščanski vili, povesti samo na vasi; posebnost slednjih je, da glavne osebe niso meščani ali plemiči, ampak kmetje in delavci.
Še preden sta se vzporedni romaneskni nadaljevanki iztekli, ji je Fran Govekar v kratki oceni sesul povest Planinska idila. Očital ji je trivialnost, šablonskost, umetniško nestremljivost, zgledovanje pri nemški pisateljici Marlitt, jokavi idealizem, medlost značajev in srečen konec s poroko. Več o tem in živlenju na>>lit.ijs.si/pavlina.html
Pod vtisom večdnevnega bivanja v Bovcu pod Predilom je napisala pisateljica „ Planinsko idilo" (»Knezova knjiž." 1895): V slovenskem trgu ob Soči živi poštar z ženo in z nečakinjo Alenko, katero je po-hčeril. Tja pride na letovišče ogrski magnat Veranič, kateremu je nezvesta žena Adrijena, nekoč sloveča igralka, zbežala v Ameriko. Ta nesreča mu je zastrupila življenje, in v vsaki ženski vidi le izrodek človeštva. Veranič se seznani z Alenko, občuduje nje nedolžnost ter blagost srca, in obup se umika ljubezni do tega preprostega, nežnega dekleta. Zaroči se z Alenko, ker misli, sodeč po raznih poročilih, da mu je žena v tujini že umrla. A ravno tedaj dobi naznanilo, da še živi. Zapustiti mora Alenko, a obljubi ji večno ljubezen. Črez nekaj let mu umre žena, in tedaj zasnubi Alenko, ki je, Vera-niču zvesta, prebila bridka leta ločitve. — Naslov »Planinska idila" je opravičen; živo slika pisateljica lepoto slovenskih planin, katerih nežna hčerka je Alenka. V idili ljubezni med Veraničem in Alenko pisateljica dokazuje, kako preraja in prestvarja moža-skeptika ljubezen do čiste deve. Povest, katero vseskozi preveva poetiški duh, je psihologično dobro izvršena, četudi igra slučaj v nji preveliko ulogo. »Planinska idila" je za „Roko in srcem" in „Očetovim tovarišem" najboljša novela Pavline Pajkove. Literarna študija. — Ob obletnici pisateljičine smrti spisal Milan Pajk.
Pajkovi je bil usoden tudi njen spol. Za pisateljico je bila absolutno preveč plodna in vztrajna in je prispevala prevelik opus, da bi se ga dalo na hitro odpraviti z vljudnimi pohvalami na račun prizadevnosti in pisateljske kondicije; bila je skratka resna konkurenca moškemu literarnemu monopolu. Za nameček se je Pajkova lotila žanra ženskega romana, ki zanj v nacionalnem žanrskem sistemu ni bilo predvideno mesto. Nacionalno strateško vlogo je namreč imel jurčičevski roman z moško glavno osebo, z mladim izobražencem kmečkega porekla, ki si prizadeva skozi poroko s premožno meščanko popraviti in utrditi svoj socialni status. Zgodbeni vzorec Pajkove, ki je glavno vlogo namenila revni mladi guvernanti, ki se giblje v meščanskih in plemiških krogih in se na koncu srečno poroči, je bil za moško presojo reči neuporaben in moteč.
Povezave do Planinske idile v e-obliki danes še ni. Zato današnjemu dnevu primerno: Nekoliko besed o ženskem vprašanju.
S svetovnim napredkom mora napredovati tudi ženska odgoja, sicer bi napredek ne bil občen in bi ne mogel širiti se. Pa ali bi se ne dalo med nekdanjo in sedanjo žensko odgojo najti prave razmere, ktera bi nam ustvarjala blagih, izobraženih mater, pridniji in razumnih gospodinj ?
Dr. Karol Glaser, Pavlina pajkova
+Pavlina Pajkova