Kvedrovček - Glasilo planinskega društva Celje - Matica
Leto 6, številka 7, januar 2008 Jubilej naših postojank
FRISCHAUFOV DOM NA OKREŠLJU: 100-letnik
Leto 2008 je zanimivo zaradi Številnih okroglih in pol okroglih obletnic. Gre za dogodke in zgrajene objekte, kateri so dali svojstven pečat našemu društvu. Stoletnica je dogodek, ki ga je potrebno podrobneje predstaviti.
Frischaufov dom na Okrešlju je dočakal častitljivih 100 let od tistega 2. avgusta 1808, ko je bil slovesno odprt. Nanj smo v našem društvu lahko resnično ponosni. Z Okrešljem so povezani številni dogodki, ki so zaznamovali tudi samo dejavnost društva. Postal je priljubljena točka planincev in pohodnikov pa tudi turistov, ki si zaradi sorazmerno lahkega dostopa radi pripišejo turo v izhodišče in osrčje savinjskih gora. Že sama lega, na kateri stoji, je enkratna. Pri njem se praktično konca Logarska dolina in pričenja Okrešljeva krnica s Planjavo, Brano, Tursko goro, Rinkami, Križem in Mrzlo goro v zakulisju. V Alpah je malo tako zanimivih izhodišč za planinske ture. Od tu se ponujajo prehodi v Ljubljansko kotlino, Gorenjsko in na Avstrijsko Koroško. Prav slednje je pogojevalo zaprtje doma med in po drugi svetovni vojni. Številni bi ga lahko izbrali za povsem drugačno dejavnost, kontrabant in bežanje preko meje, kot pa za planinarjenje.
Častitljiv dogodek na Okrešlju pa bo dopolnjeval se nekoliko mlajši jubilant; objekt, ki kot stražar opazuje dogajanja ob slapu Rinka in nadzoruje pot na Okrešelj. Orlovo gnezdo je bilo zgrajeno 1868. leta, zato je razumljivo, da njegovo 40- letnico povežemo v skupno praznovanje. Tema dvema pa se s svojimi 45 leti pridružuje se tovorna žičnica, zgrajena 1863. leta.
Letos, 20. avgusta, mineva 115 let od ustanovitve Slovenskega planinskega društva in Savinjske podružnice SPD. Morda je bilo prav povečano zanimanje nemških in avstrijskih planincev za nase planine v drugi polovici 18. stoletja povod za to, da smo se pričeli zavedati, da živimo sredi gorskega raja in ga ne smemo prepustiti tujcem. Narodna planinska zavest je rasla tudi ob pomoči F. Kocbeka in J. Frischaufa, ki sta ob pomoči solčavskih poznavalcev in vodnikov odkrivala ta gorski svet. S pomočjo narodno zavednih dobrotnikov pa sta gradila planinske koče ter utirala in markirala številne poti.
Prvo kočo na Okrešlju s tremi ležišči za planince je dal zgraditi Frischauf, ki je prvič prišel v Savinjske Alpe pred 140 leti (1868), že leta 1876, še preden sta se spoznala s Kocbekom. V upravljanje jo je prevzela sekcija Nemško- avstrijskega planinskega društva iz Celja. Na mesto, kjer je stala, nas danes ob poti na Okrešelj opozarja lesena tabla.
Kočo so pozneje nekoliko povečali, vendar jo je leta 1907 povsem uničil snežni plaz z Mrzle gore. Frischauf je leto postavitve prve koce v tem predelu imenoval »Otvoritev savinjskih planin».
Člani Savinjske podružnice SPD so ocenili, da je bil takrat pravi trenutek, da se zgradi nova slovenska koča na Okrešlju, kar je bila njihova dolgoletna zelja. Gradnjo pa so ovirali Nemci.
Nekoliko višje, na Klemenškovi planini, je stala Delavska bajta, ki je služila potrebam graditeljev planinskih poti. Po nekaterih virih so tu kovali tudi železne kline za nove poti. Izgradnjo poti so povsem obvladovali domači graditelji pod budnim očesom Kocbeka in Frischaufa. Zgrajene so bile poti nad slapa Rinka na Okrešelj, na Kamniško sedlo, Mlinarsko sedlo ter skozi Turski žleb. Ta je veljala dolgo za najlepšo in najbolj drzno speljano pot v Alpah, katero so nam zavidali tudi tujci.
Prav lokacijo Delavske bajte je Savinjska podružnica s pomočjo Slovenskega planinskega društva in ob soglasju škofije izbrala za postavitev sodobnega turistično planinskega zavetišča. Novogradnjo so poimenovali »Frischaufov dom«, kot oddolžitev njemu kot odkritelju savinjskih planin, kar je ostal vse do danes.
Dom je bil za takratne razmere veličastna zgradba, do tretjine zidana, preostali del pa zgrajena iz macesnovih debel, v zunanjih merah 15 x 7 metrov. V pritličju so bile manjša in večja obednica, kuhinja, soba za oskrbnika in lopa. V prvem nadstropju je bilo 6 sob s 16 posteljami ter 18 ležišči v štirih oddelkih na podstrešju. Tudi vodovod je bil kmalu napeljan iz 350 m oddaljenega studenca. Stranišče in drvarnica sta bila zgrajena zunaj objekta.
Na odprtju doma, v nedeljo, 2. avgusta 1908. leta, se je kljub slabemu vremenu zbralo preko 100 oseb najodličnejšega občinstva, kot navaja kronika, kar je zelo povzdignilo slovesnost. Pozdravil jih je F. Kocbek, takratni načelnik Savinjske podružnice SPD.
Prvi oskrbnik je postal Franc Piskernik. Dom je bil oskrbovan od 15. julija do 15. septembra.
Po izgradnji ceste Solčava - Logarska dolina leta 1922 se je zanimanje za Okrešelj se povečalo. Tega leta je bil prvi razgovor med Savinjsko podružnico in škofom Jegličem a prodaji Okrešlja. Do realizacije ni prišlo zaradi priprav na agrarno reformo.
Leta 1929 je bil dom prvič nadgrajen za štiri nove spalnice ter shrambo za smuči.
Šele 1931. leta je bilo odkupljenih 428 hektarjev okrešeljske krnice od Ljubljanske škofije. Takrat so pričeli intenzivno urejati širšo okolico s pogozdovanjem. 1934. leta je bilo zasajenih 5.000 macesnov in 2.000 smrek z namenom ureditve narodnega parka Okrešelj.
Med II. svetovno vojno so Nemci zasegli vse premoženje in ga razdelili med svoja planinska društva. Dom je bil delno uničen in izropan, po vojni pa zaprt zaradi bližine meje z Avstrijo. Šele 1950. leta je Planinsko društvo Celje obnovilo dom in ga začelo redno oskrbovati. V letih 1959- 1961 je bil dam drugič razširjen in obnovljen. Po vojni je prišlo vse premoženje PD Celje v last in posest Fizkulturni zvezi, ta pa ga je kasneje prenesla na Planinsko zvezo Slovenije. Društvo je kljub vsemu skrbelo za obnovo in vzdrževanje koč kot dober gospodar.
Sedanjo zunanjo podobo je Frischaufov dom dobil po temeljiti tretji obnovi v letih 1988- 1991. Nekatere notranje funkcionalne preureditve so bile izvedene tudi pozneje.
Za dom na Okrešlju so pomembni še nekateri novejši dogodki. Da bo imel bralec celovito podobo, je potrebno dodati se nekaj letnic. Leta 1963 je bila zgrajena tovorna žičnica na Okrešelj. Morda nekoliko pozno tudi zaradi tega, ker so nekateri, zlasti okrajni veljaki, želeli zgraditi na tem mestu celo gondolsko vzpenjačo za obiskovalce. Vendarle je prevladala planinska modrost. Sicer pa - kdo bi vedel, kako bi bilo danes, če bi se to zgodilo? Za to čudovito veduto, kot jo ima dom danes, bi bili sigurno prikrajšani. Vprašanje je tudi, če bi bili planinci se lastniki doma oziroma hotela.
Markantno Orlovo gnezdo ob slapu Rinka je naš letošnji 40-letnik. Zgrajeno je bilo 1968. leta. Ustreznost te izredne lokacije se je potrdila predlani, ko sta jo zasipala snežna plazova z leve in desne in ji nista prišla do živega. Nanesenega snega pa je bilo vse do njegove terase.
Leta 1972 je celjska GRS zgradila brunarico pod skalo v blizini prve koce kot zamenjavo za svojo postojanko nad sedanjim domom, ki je bila prodana JLA za obmejno karavlo.
Ko smo 2. avgusta 1998 praznovali 90. obletnico Frischaufovega doma, smo na Okrešlju s PZS podpisali prvo listino o vračilu premoženja Planinskemu društvu Celje. To je bil velik premik v miselnosti posameznikov. Veliko razprav je bilo potrebnih tudi na skupščinah PZS za dosego tega cilja.
Planincem je že v zavesti skrb za ohranjanje narave. Leto 1999 je bilo za društvo leto varovanja okolja. Na Okrešlju smo predali namenu čistilno napravo za odpadne vode, prvo tovrstno v naših hribih. Zavedamo se, da je potrebno varovati vodo kot dobrino že na izviru. Tega leta smo napeljali tudi elektriko na Okrešelj. Odslužene, dotrajane in glasne agregate pa smo končno izklopili.
Leta 2000 smo na Okrešlju razvili društveni prapor. Prapor nas združuje v dobrem in slabem. Razvitje prapora prav na Okrešlju ni zgolj slučaj. Na ta posvečen kraj nas vezejo stoletni dogodki. Tu smo doma. Za ta kraj delamo in živimo.
V tem letu smo uresničili tudi plinifikacijo doma s postavitvijo nove plinske postaje ter nabavili sodoben gostinski plinski štedilnik.
Uspeli smo se dogovoriti, da je Okrešelj z Mrzlo goro zopet ena izmed obveznih točk na Slovenski planinski transverzali.
Frischaufov dom na Okrešlju
Za zaključek naj poudarim, da bomo celjski planinci poskrbeli, da bo naš letošnji jubilant s svojo okolico zažarel v polnem sijaju. Končujem pa z besedami Frana Kocbeka: »Okrešelj je ključ Savinjskih plan in ta ključ se je posrečilo naši podružnici pridobiti, sedaj le glejmo, da ga pravilno rabimo«!
To je naša dolžnost, moji dragi planinski prijatelji. To je dolg vsem našim predhodnikom in graditeljem. To naj bo hkrati tudi izročilo našim zanamcem.
Podpredsednik:
Edi Stepišnik
Frischaufov dom na Okrešlju
Dom planincev v Logarski dolini in Orlovo gnezdo pri slapu Rinka