Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Štupar 5266 3

Umetni sneg

Rešitev za pomanjkanje naravnega snega je tako imenovani umetni/kompaktni sneg.

Povzeto po priročniku: Sneg, preobrazba snega, plazovi, reševanje iz plazov

Umetni sneg

Osnovni pojmi o umetnem snegu:

Za umetni sneg je potrebna zmes vode in zraka pod pritiskom. Izdelujejo ga v nizko ali visokotlačnih snežnih topovih, v katerih se voda na izhodu iz kompresorja pri temperaturi pod 0 °C razprši v kapljice s premerom nekaj desetink milimetra. Te zaradi nizke temperature zraka (vsaj med -3 in -5 °C), ki ne sme biti preveč vlažen, zmrznejo in nedaleč od topa padajo na tla v obliki ledenih zrnc premera 0,2 do 0,4 mm.

Gostota umetnega snega je približno 350kg/m³. Zaradi svoje oblike so zrnca stabilna in obstojna. Med seboj so sprijeta in dobro povezana. Po velikosti so zelo podobna delcem, ki nastanejo med zrnjenjem, po videzu in lastnostih pa drobnemu srencu oziroma grozdom zrnc. Podobnosti z naravnimi snežinkami ni (Snežni kristali - kristalov in pršiča ni). Umetni sneg je odporen proti obrabi, smučem nudi malo trenja, zato na njem hitro drsijo. Zrnca so okrogla in zato tudi obstojna. Občasne otoplitve prenaša zelo dobro, temeljitejša preobrazba nastane šele med daljšo odjugo, predvsem pred spomladanskim taljenjem.

Ne spomnim se, da bi prebral dobro razlago, zakaj in v čem se umetni sneg tako razlikuje od naravnega, kakšno skrivnost naravni kristali nosijo v sebi. Iztok Snoj

Fotografije posnete v petek, 21. decembra 2007, zvečer na smučišču Osovje (dolina Črne - ob cesti Kamnik - Gornji Grad). Morda bo kratek prikaz kaj pomagal. Seveda pa bi bile boljše fotografije zrnc narejene z mikroskopom.         

Boris Štupar
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti

3 komentarjev na članku "Umetni sneg"

Iztok Snoj,

Ojla, Boris!

Tole sem videl dokaj pozno, ampak vseeno naj dodam dodam, da je po videnem umeten sneg ena zdrizasta brezoblična snov, naravne snežinke pa prečudovite, vsaka malo drugačna. Krajina z umetnim snegom navidezno nekaj pridobi, v resnici pa je prekrita z mrtvo vodo v obliki plastičnih mas...


Andrej Pečjak,

Najbrž je res skrivnost v obliki kristalov. Tudi led, ki ga naredimo s snežnim topom (vlaga do konca), je precej bolj obstojen.

Ampak ređitev pa to ni - edina rešitev je, da nehamo zažigat take količine fosilnih goriv in da če nam narava vrača milo za drago ne posegamo po rešitvah, ki še bolj obremenjujejo okolje (npr. umetni sneg, umetni led, pokrita smučišča) pozimi in klimatske naprave poleti. S takimi rešitvami še hitreje spreminjamo podnebje in zamnjšujemo verjetnost, da se bodo naši otroci in vnuki lahko smučali po naravnem snegu in uživali Svet tak, kot je sedaj.


Tomaž Ogrin,

Res zanimiv prispevek na tem področju. Spodnja slikca kaže, da gre res za drobna ledena zrnca. Mikronska toča. Podobno babjemu pšenu? Sodri? Le da bistveno manjša zrna. Manjka nam takih fotk.

Zdaj pa še o Da ali Ne. V praksi odloča denarni tok. Sledi denarju (angl. follow the money). Če se akterju splača, torej, če je za akterja dohodek večji od stroškov, posel poganja naprej. Dokler mu nosi. Morda kapnejo še kakšne subvencije.

Toda, kdo mu plačuje? Morda je nekaj podpore države, občine. A glavno prispevajo uporabniki, smučarji, mi. Da se rekreiramo, torej za zdravje, da se otroci naučijo smučat (lahko bi se tudi brez vlečnic, brez snega težko), tudi , ko ga (še) ni...

Vendar celovite analize še nisem videl, morda jo je kdo naredil. Elektrika je za akterja zastonj, ker mu jo plača uporabnik skozi ceno karte. On jo plača elektro firmi. Elektro firma dobi elektriko že od kje. Če ne doma pa iz uvoza. Količina se morda izgubi v drugi porabi elektrike v državi. Voda: podobno. Iz vodovoda. Morda iz potoka? Ali iz zajetja, v katerega je vložil? Mašinerija? Vložek, subvencije, krediti...

Problem panike s tem podnebjem pri nas je, da Slovenija nima nobenega vpliva, če takoj zapre vse premogove elektrarne, na svetovno sceno. Mi in Kitajska pa bi že imeli kakšen vpliv na izločeni CO2. Na razne klime (teh je na Zemlji cel kup) pa najbrž tudi ne. Kot nas učijo, je slovensko podnebje mešanica vsaj 4 klimatskih vplivov. Zato smo kar lepo spravljeni pred kataklizmami, se mi dozdeva iz dosedanjih izkušenj.

Smešno je, ali pa poučno, da je šele panika s CO2, ki da je kriv za toplejše povprečje (Triglavski ledenik), pripeljala tudi do razmišljanja ali nismo vseeno preveč potratni z energijio. Posebej v Sloveniji smo nad evropskim povprečjem, če sledim piscem v dnevnem časopisju, med katerimi so tudi ustrezni strokovnjaki.

Ne glede na gibanje podnebij bi kazalo pospešeno varčevati z energijo na vseh področjih. Tu pa pridemo do enakega vprašanja kot Andrej, ali umetni sneg ali ne in še: koliko? Kje vse. Vsi bi. Na čigav račun. Če ljudje vse poplačajo, je OK, mar ne? Krvavec, Rogla, Vogel, Cmurek, Cerkno, Ljubljana - Šentvid, Toško čelo, Rožnik....pa smo tam. Te debate nihče ne želi.

Najmanj Ministrstvo za okolje in prostor, ki bi jo moralo pričeti, skupaj s celovitimi analizami! Pa ne le to. Ministrstvo igra dvojno igro.Dovoljuje (se ne oglasi proti) smele načrte letališča Brnik, ki bo znatno povečal promet. Koliko bo samo šlo dodatnega CO2 v zrak, spodaj in zgoraj. Pa Luke Koper, ki želi privabiti še in še ladij na diesel, ki bi spuščale še in še dodatnega CO2. Seveda, pravijo, če ne bo Koper, bo pa Trst. Pa smo tam. Dokler bo vladala maksima kapitalizma: maksimiranje dobička, bo tako. Izgovor bodo pa delovna mesta. A dandanašnji ne več samo za naše državljane. Za vse tiste evropce in neevropce, ki so zadovoljni z manjšimi mezdami. Teh bo na svetu vedno dovolj.

Pa smo tam. Kaj naj naredimo? Do kje naj razmišljamo? Za ves svet ali le za nas?

Veselo, zdravo in previdno v Novo leto 2008 vsem bralcem, še posebej neumornemu uredniškemu kolegiju! Tomaž

PS: evo, kam te lahko zapelje umetni sneg...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Prosto plezanje nad morjem
Naslednja objava Crngrob v pol dneva
  • Število objav: 46071

Novosti