Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Dr. Lev Svetek (1914–2005)

ponedeljek, 9. maj 2005, ob 08:15, Franci Savenc, ogledov: 2271

Delo, 15.02.05 - Dušan Velkaverh: je po kratki, a mučni bolezni umrl

Dogodki dneva

Dr. Lev Svetek (1914–2005)

Po kratki, a mučni bolezni je umrl dr. Lev Svetek, pravnik in poet, ki bi danes praznoval enaindevetdeseti rojstni dan. Kot strokovnjak za meddržavne konvencije o socialni varnosti je več desetletij z nasveti o pravicah iz pokojninskega in socialnega varstva po radijskih valovih in v tisku pomagal zdomcem in izseljencem. Poleg tega je sodeloval z glasbeniki in napisal besedila za več kot 700 slovenskih zborovskih in narodnozabavnih pesmi, operet in popevk. Med njimi znano Mandolino, zmagovalko prve slovenske popevke v izvedbi Staneta Mancinija. V umetniški opus dr. Leva Svetka sodi tudi ljubezenska in partizanska lirika, ki jo je podpisoval s psevdonimom Zorin. Med vojno ga je pogled s Cola na Vipavsko tako očaral, da mu je posvetil Vstajenje Primorske, pesem, ki je bila na glasbo Rada Simonitija proglašena za primorsko himno.

Dr. Lev Svetek se je rodil 15. februarja 1914 v Gor. Logatcu kot drugi sin družine okrajnega glavarja in poznejšega banskega svetnika Rajka Svetka. Bil je vsestranski. Absolviral je na glasbenem konservatoriju, vendar so ga bolj privlačile pravne vede, iz katerih je doktoriral. Bil je skavt, športnik in planinec, plavalec pri takratni Iliriji in smučar v Kamniških Alpah. Takrat je vzljubil gore in zahajal vanje vse do pozne starosti. Prav tako je ljubil morje in ga je v času najhujše narodove preskušnje pomagal tudi osvobajati. Bil je pevec. Ljubil je slovenske narodne pesmi, ki jih je prepeval skupaj z akademskim pevskim zborom pod vodstvom Franceta Marolta. Na posnetku legendarnega zadnjega koncerta takratnega APZ decembra 1941 v Unionski dvorani okupirane Ljubljane je med tenorji slišati tudi njegov glas. Že takrat se je v pravosodnih organih vključil v osvobodilno gibanje, po kapitulaciji Italije pa je odšel v partizane. Udeležil se je bitke na Ilovi gori in bojev v Gorskem Kotarju, nato pa je kot partizanski pravnik in kulturnik prekrižaril Primorsko, Rezijo in Beneško Slovenijo. Konec vojne je dočakal v Trstu, nato pa je bil poslan v Beograd, kjer je v predsedstvu Titove in Šubašićeve vlade postal inštruktor za socialno politiko. Tu je spoznal tudi svojo ženo. Po vrnitvi si je želel postati univerzitetni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, namesto akademske kariere pa je moral izkusiti grozote Golega otoka. Zato se je v Ljubljani zaposlil v javni upravi kot strokovnjak iz delovnega in socialnega prava.

Tudi po upokojitvi leta 1984 ustvarjalni duh dr. Leva Svetka ni počival. Še v visoki starosti so ga vsi poznali kot čilega, bistrega in izjemno delavnega intelektualca. Z vedrino in pogumom je premagoval vse življenjske preskušnje, med njimi prezgodnjo smrt edinega sina in nato še žene. Komaj nekaj mesecev je minilo, kar je v uredništvi revije Svobodna misel in Radia Slovenija prinesel svoje zadnje prispevke, namenjene Slovencem po svetu. Za njim ostaja obsežen opus, ki pa še nima svoje dokončne ocene in mesta v zakladnici slovenske pisane besede. Dr. Lev Svetek, katerega vrlina je bila tudi skromnost, namreč ni razmišljal o pomenu svojega udejstvovanja. Zato marsikatero njegovo, sicer ohranjeno besedilo, še ni bilo objavljeno, čeprav poeta Zorina nekatere medvojne pesmi s svojo izpovedno močjo morda uvrščajo ob bok njegovima sodobnikoma, Kajuhu in Balantiču.

Dušan Velkaverh

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker