Marko Prezelj: ... Sodeloval sem v delovni skupini, ki se je ukvarjala s plezalno etiko v gorah. To je precej izmuzljiva in brezoblična zadeva, katere javna senca je pogosto elitizem ...
Planinski vestnik, november 2007, str. 30
Povedali so o Tirolski deklaraciji
Marko Prezelj
Na srečanje v Innsbrucku me vežejo prijetni spomini. Tam sem spoznal kar nekaj karizmatičnih osebnosti in sorodnih duš. Sodeloval sem v delovni skupini, ki se je ukvarjala s plezalno etiko v gorah. To je precej izmuzljiva in brezoblična zadeva, katere javna senca je pogosto elitizem, s katerim najprej označijo tiste, ki poskušajo uveljaviti nedvoumna etična načela. Mislim, da smo v naši delovni skupini uspeli oblikovati zelo jasna etična vodila o načinu plezanja, o novih smereh in o poročanju o vzponih.
Kako je z uresničevanjem Tirolske deklaracije v praksi, je težko oceniti. V dobi potrošništva, ko sta sprenevedanje in dvoličnost splošno sprejeti »vrednoti«, so nekakšne gorniške zapovedi prej same sebi namen kot pa pri vseh akterjih v gorskem svetu spoštovane vrednote. Žal! Dvoličnost se kaže že v vsesplošnem čaščenju vzponov, pri katerih je manipulacija etičnih načel (fiksne vrvi, kisik, helikopterji, številčne ekipe …) osnovno vodilo komercialnih interesov. Vloga gorniških organizacij in medijev je pri ozaveščenju obiskovalcev gora velika, a interesi »tukaj in zdaj« so pogosto močnejši od etičnih načel, zaradi katerih je gorništvo edinstvena dejavnost. Komercialna sedanjost očitno ni naklonjena preizkušanju lastnih moči in samopotrjevanju v nekoristnem svetu ...
Sam skušam duha Tirolske deklaracije (“Stretch your limits, lift your spirits and aim for the top”)(1) promovirati s svojimi vzponi. Gorniške organizacije mogoče lahko s stalno promocijo deklaracije in izpostavljanjem oz. ločevanjem dobre ter slabe »prakse« poskusijo vzgajati javnost, dvomim pa, da jim je preplet interesov v sodobni družbi naklonjen.
»Od besede do dejanja se človeku mnogo sanja,« je verjetno kar pravšnja prispodoba uveljavljanja deklariranih vrednot v praksi. Upam le, da se bo zavest o tem, da sta v gorah intenzivnost doživetja in način, kako rešimo nek problem, pomembnejša od tega, ali problem rešimo ali ne, spet uveljavila v gorniških krogih kot resnična vrednota. Tako kot gorniška dejavnost na splošno je tudi to najprej in predvsem stvar vsakega posameznika.
(1) "Razširi svoje meje, bodi srečen in kreni proti vrhu!" op. ur.