Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 5532 3

Zaradi garij izumira kozorog in redčijo se črede gamsov

Večer – Urška Šprogar: Lovska zveza Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije sta pripravila predavanje o ogroženosti kozoroga in gamsa kot uvod v razstavo, ki je na ogled v muzeju

Objavljeno: Večer, četrtek, 15. november 2007 - NARAVA, GORE IN LJUDJE

Zaradi garij izumira kozorog in redčijo se črede gamsov

Lovska zveza opozarja, da so gamsi zboleli, ker jih je preveč in nimajo naravnega sovražnika

Lovska zveza Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije sta pripravila predavanje o ogroženosti kozoroga in gamsa kot uvod v razstavo, ki je na ogled v muzeju. Bogdan Mahne, predsednik slovenskih lovcev, je v uvodu povedal, da so živali obolele zaradi napada garij, ki desetka gamsje trope in da od države pričakujejo, da bo omogočila pravilnejše gospodarjenje z divjadjo. Bolezen, ki jo povzroča kožni zajedavec, močno redči njihove trope, lovci ocenjujejo, da so kozorogi v Juljskih Alpah pred izumrtjem in da je več kot polovica gamsov obolelih.

V začetku prejšnjega stoletja so gamsi živeli v visokogorju Alp s Pohorjem vred, manjše skupine tudi v Zasavju, v dolini Kolpe, Iške tudi na Šmarni gori. Okoli leta 1930 so ga lovci naselili na Snežnik in dvajset let kasneje še na Nanos, pojavili so se na Gorjancih, okrog druge svetovne vojne pa so jih videli tudi na Boču in Rogatcu. V zadnjih desetletjih so se spustili z območij nad gozdno mejo v z gozdovi zaraslo sredogorje, tako da so danes pogosti tudi v hribovju predalpskega sveta.

Pojav bolezni v visokogorju Julijskih Alp strokovnjaki pripisujejo preštevilčnosti populacije. Dr. Andrej Bidovec z veterinarske fakultete je prepričan, da bolezen izbruhne, ker se okolje upre prevelikemu številu živali. Gamsje garje so se tudi po razlagi lovcev razširile zato, ker je v osrednjem delu Triglavskega narodnega parka lov na te živali z zakonom o prepovedan, v robnem območju pa omejen na sanitarni odstrel. Bolezen izbruhne nenadoma in prizadene velik odstotek živali. Preden pogine, se v hudih bolečinah muči tudi do tri mesece. Zato je odstrel obolelih živali etično dejanje, še opozarja dr. Bidovec.

Strokovnjaki ugotavljajo, da zbolevajo predvsem oslabele živali in tiste, ki imajo moteno presnovo. Zelo pomembno je, da si lahko živali naberejo dovolj velike zaloge energije za zimo, ko je krme malo, poraba energije zaradi mraza pa velika. Koliko živali je podleglo napadu garij ni mogoče ovrednotiti. Po ocenah se je populacija zmanjšala za več kot 70 odstotkov, zagotovo pa je število poginulih živali bistveno večje od števila najdenih in sanitarno odstreljenih. V preteklosti so se lovci z boleznijo spopadali na različne načine: postavljali so večkilometrske ograje med zdravimi in okuženimi tropi, streljali obolele živali in živali tudi izmivali, velikega uspeha pa ni bilo.

Glede na vse te izkušnje je bo besedah dr. Bidovca redčenje z odstrelom najbolj zanesljiva pot, da bolezen za dalj časa izgine. Strokovnjaki pa so preučevali še gamse s Pohorja, kjer bolezni ni in kjer so povsem drugačne razmere za prehrano. Ugotovili so, da se garje pojavljajo skoraj izključno na apnenčastih tleh in tam, kjer živali s hrano dobijo preveč kalcija in premalo fosforja.

Razstavo si lahko v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ogledate do konca aprila naslednjega leta.

URŠKA ŠPROGAR

 

 

 

 Večer: Zaradi garij izumira kozorog...
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Narava, gore in ljudje novosti Večer

3 komentarjev na članku "Zaradi garij izumira kozorog in redčijo se črede gamsov"

Tomaž Ogrin,

Kot bi bral nek star članek. Novo je le tisto s Pohorja. Torej bi morali v Julijcih dodajati fosfor v sol. Lepo prosim novinarko, da naredi obširnejši intervju na to temo. Vprašanja: kako strelec loči garjavega gamsa od zdravega (morda se v kasnejši fazi pozna na koži in daljnogled poveča dovolj?), kaj strelec naredi z ustreljenim garjavim gamsom? Izjava, da se okolje upre prevelikemu številu živali, terja bolj strokovno pojasnilo: mar česa v okolju zmanjka? česa? kaj v okolju se upre? kako okolje šteje gamse in kdaj se odloči, da jih je preveč? slišal sem, da gamsi jedo zdravilne rastline, vejo kaj iščejo, ljudje pa tudi trgajo te rastline v Julijcih zase, namesto, da bi jih pustili gamsom, morda tudi to vpliva? mislim, da stroke premalo proučujejo gamse, ugotovitve s Pohorja se mi zdijo obetavne, vendar nekaj konkretnega, povezano z fiziologijo živali. Kaj pa njihov imunski sistem? Kaj tisti fosfor naredi dobrega? dajte nam vendar povedati celo zgodbo, saj znamo brat. Vse preveč megleno je okrog gamsov, leta pa tečejo. Namesto znanstvenih raziskav pa krogle.


Suzana Novak,

hmmm, no ja...

O redčenju gamsov bi se dalo veliko povedati.

A najpomembnejše je, da zaradi garjavosti pogine 10 % gamsov,po raziskavah italijanskih kolegov v zadnjih 5 letih!, kar pa je naravna selekcija, ostalih toliko in toliko pa lovci postrelijo zaradi trofej. Tako Slovenija prodaja svoje bogastvo, ki ga ima, tujcem,ki so za vse pripravljeni mastno plačati in ves ta denar se pač steka lovcem v latne žepe.

Potem mi pa povejte, zakaj v Sloveniji ne vidimo gamsa starejšega od 5 let???

In tako seveda tudi ni tistega pravih kapitalnih gamosv za nadaljnje obnavljanje črede in populacije!!!!

Brez zamere, to se pri nas v Sloveniji pač dogaja, naš TNP pa tako vodi le pridobitnoški lovski lobi!!


Katarina Majer,

Eno je, če živali zbolevajo in umirajo po naravnih zakonih. Povsem drugo pa, če se jim to dogaja zaradi ljudi in njihovih uničujočih vplivov na naravno okolje.

Pustite naravi, da sama porihta stvari! Kakšni mineralni in vitaminski dodatki neki? To so mrtve snovi, ki prej škodujejo kot koristijo. Žival si že sama najde, kaj rabi. Če ne najde, pa umre. Zakon narave. Neuničene seveda.

Pa presajanje rož v njih nanaravno okolje! Lepo vas prosim....

Kaj pa negativne posledice?!

Vedno obstajajo...tak kot ima list dve strani in medalja dve plati.

Narava sama je popolna. Ampak človeku to nikakor ni jasno.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Devete Gorske sledi
Naslednja objava Trekeri, vsi na Rab
  • Število objav: 46077

Novosti