Večer – Urška Šprogar:
Objavljeno: Večer, četrtek, 25.10.2007 - Narava, gore in ljudje
Gozdna učna pot Grašin vabi
Pridite v jesensko obarvani gozd, med drevesa, pod nebesni svod ter v preteklost in zgodovino. Dobimo se v soboto, 27. oktobra, ob 9.30 na Muti, pred Gostilno pri lipi, vodi Ernest Preglav, predsednik PD Bricnik Muta. Razstavo gob pripravlja Anton Poler, pokušnjo jedi iz buč pa Helena Kresnik Pažek.
Pred kratkim so planinci Planinskega društva Bricnik z Mute in učenci Osnovne šole Muta, predali namenu gozdno učno pot, imenovano Grašin, po grajskem hribu nad Muto, ki jo domačini imenujejo Grašinkogl. Zanimiva in poučna pot je plod dela Zavoda za gozdove enote Radlje, občine Muta, osnovne šole Muta in planinskega društva Bricnik, katerega člani so bili tudi glavni izvajalci del.
Ernest Preglav, predsednik PD Bricnik Muta, vabi pohodnike, planince in vse, ki imajo radi gozd, da se v soboto, 27. oktobra, ob 9.30 udeležijo vodenega pohoda po učni poti Grašin: “Pot je opremljena z ličnimi smerokazi in razlago o zanimivostih na poti. Vsi, ki smo pot snovali in jo predali namenu, želimo, da bi jo krajani, pa tudi obiskovalci od drugod čim pogosteje obiskovali, saj ima tudi rekreativni značaj.“
Začetek poti je pri kovačiji Struc ob robu gozda, nadaljuje se ob opuščeni drevesnici po gozdni poti. Po krajšem vzponu pridemo do razgledne točke s pogledom na Muto, Radlje, Vuhred, Dravsko dolino in severno pobočje Pohorja s cerkvijo sv. Antona. Pot postane ožja in do razvalin gradu pridemo po ozki planinski stezi. Ko stojimo med razvalinami, občudujemo sposobnost gradnje človeka preteklosti, ki je pred tisoč leti po principu kamen na
kamen zgradil zid, ki je trden še danes. Več o gradnji in razvalinah gradu pa prikažeta panoja, kjer je predstavljen zgodovinski opis nekdanjega gradu ter skica poteka celotne poti. Obiskovalce pa pritegne tudi navpična kamnita stena, ki ščiti hrib z jugozahodne strani in predvsem mogočne bukve, ki so zrasle v nekdanjem razsežnem grajskem dvorišču. Med grajskim kamenjem pa so našli svoje mesto najrazličnejši mahovi in praproti ter drobne ciklame. Tudi nadaljevanje poti, na drugo stran hriba, vodi skozi bukov gozd, ki je prav sedaj obarvan močno rdeče in rumeno. Ob šumenju listja pa spet opazujemo številne razgibane griče in kmetije zahodnega Kozjaka. Na kmetiji Karbel lahko kupimo tudi kruh, pečen v krušni peči. Med listjem, pod mogočnimi bukvami, smrekami in jelkami bomo našli veliko različnih vrst gob, več o njih bomo izvedeli na koncu učne poti, na razstavi gob. Za gozdno učno pot bomo potrebovali približno dve uri, in tudi če bo dež, bomo šli po poti, ki vedno pomeni svojevrstno doživetje narave.
Livke, kolesnice in kolobarnice
Ker ob gozdnem robu učne poti Gra-šin raste veliko vrst različnih gob, jih bodo tudi pohodniki lahko nabrali, katere so užitne in katere ne, pa bo pojasnil Anton Poler, strokovnjak za določanje gliv in avtor številnih knjig o gobah, ki bo postavil razstavo ob 11.30 uri na Muti, pred Gostilno pri lipi. “Tačas pričakujemo, da bodo kolo-barnice še rasle, predvsem zimska ko-lobarnica, znana pod imenoma sivka ali snežka. Pričakujem, da bo zrasla še prstenolistna kolobarnica ali miška, ki jo ljudje manj poznajo, ter še druge vrste kolesnic, kot so vijoličasta, pod-vihana in bledovijoličasta. Miška je prstenolistna kolobarnica, je prijetnega okusa, če pa je grenka in pekoča, jo zavržemo. Sicer pa na splošno ljudje tudi koprenk ne nabirajo, čeprav je v borovih gozdovih pogosta mazava koprenka, ta je tudi edina med koprenkami, ki jo priporočam za nabiranje; preostalih ne priporočam, ker jih lahko hitro zamenjamo s strupenimi sortami. Ob nabiranju so ljudje lahkomiselni in pri zimskih kolobarnicah poberejo tudi pogubno kolobarnico. Bolj nevarna je pegasta kolobarnica, ki je dobrega okusa, a strupena. Zato brez ustreznega znanja ne nabiramo gob,“ pravi Anton Poler.
Ta čas so nevarne tudi rdečelistke, ki jih lahko zamenjamo z zajčki, opozarja Anton Poler in pravi, da lahko nabiramo golobice, da so neužitne samo tiste, ki so grenke. Paziti morajo tudi tisti, ki bodo namesto užitne sirovke pobrali strupeno zlatosočno mlečni-co z belim mlečkom, ki na zraku porumeni. Zato naj tisti, ki bodo v soboto na Koroškem nabirali jesenske gobe, preden jih bodo pripravili, pridejo pokazat strokovnjaku na Muto ter posamezne primerke pustijo na razstavi, da bodo tudi drugi spoznali čim več vrst jesenskih gob.
Polnjene bučke z bučkami
Tokrat se je za buče odločila Helena Kresnik Pažek, likovna pedagoginja, ki bo pripravila razstavo buč, bučnih semen ter jedi iz buč. Na vprašanje zakaj odgovarja: “V preteklosti so koroški kmetje na poljih gojili buče predvsem za predelavo v olje. V kuhinji so uporabljali cvetove buč, ki so jih cvrli kot bezeg. Pripravljali so omake, pekli so jih na plošči in ponudili kot prilogo, ter delali zavitke. Kasneje so jih začeli gojiti v vrtovih, danes so priljubljene okrasne buče in vrste, ki se vlagajo v kis. Predstaviti želim možnost priprave raznolikih, predvsem zdravih jedi. V Gostilni pri lipi bomo predstavili namaze, polnjene bučke z bučkami, juho, dve vrsti kruha, bučni ajvar in vložene bučke. Kot posebnost pa bodo pohod-niki spoznali pecivo in kompot, bučni zavitek in skuto po koroško.“ Na pokušnjo bučnih jedi so vabljeni vsi, ki se bodo udeležili pohoda po gozdni učni poti Grašin, si ogledali razstavo gob ali pa prišli samo pogledat aranžmaje buč ter aranžmaje iz koroških dišavnic in zelišč. Ker pa jesen ponuja najrazličnejše vrste zelišč, bomo lahko poskusili tudi čaje in napitke za hladne dni.
Urška Šprogar