Boris Štupar 19.10.2005 07:29 2097 0

Emilio Comici

V smrt je omahnil 19. oktobra 1940 »največji plezalec vseh časov« (tako ga imenuje Severino Casara v »Ilustrazione Italiana«), Emilio Comici.

Rojen Tržačan, se je Comici komaj 12 let udejstvoval v Alpah, planinski svet pa je z občudovanjem sledil presenetljivemu in drznemu razvoju tega odličnega Italijana. Med njegove največje podvige spadajo: vzpon preko zapadne stene vrha Tre Sorelle v skupini Sorapis v Dolomitih, dalje zapadna stena Croda dei Torri di Mezzo ter tako zvana »Direttissima italiana« v Civetti. L. 1933 se mu je posrečila epična zmaga v severni steni Cima Grande di Lavaredo, ki jo je preplezal v družbi znanih bratov Dimai. - Spadal je med najizrazitejše zastopnike tako zvanega »Alpinismo acrobatico«, ki ga je literarno obdelal v svoji istoimenski knjigi g. Rudatis.
Comici se ni zadovoljil z udejstvovanjem v domačih gorah, preplezal je mnogo sten in vrhov v švicarskih Alpah, v Španiji, v Olimpu, v Egiptu in tudi v našem delu Julijskih Alp. Bilanca njegovega življenjskega dela našteva 25 prvenstvenih vzponov 6. težavnostne stopnje, okrog 250 težkih prvenstvenih plezanj in okrog 1500 vzponov sploh. - Važno delo je opravljal kot vodja plezalnih šol in smučarskih tečajev v raznih italijanskih mestih. Comicija je odlikovala sijajna plezalna tehnika, ki mu je v zvezi z njegovo gracilno postavo omogočala naravnost neverjetne čine; ustvaril je nov slog plezanja v skali in ga izpopolnil do skrajnih možnosti. Slavni grški vodnik Kakalos mi je pripovedoval, da je od samega navdušenja nad mačjo spretnostjo Comicija izpalil vse naboje svoje puške, ko ga je opazoval pri plezanju v težkih stenah Olimpa.
Tudi nas je prizadela smrt tega simpatičnega, skromnega alpinista, zlasti še zategadelj, ker se je udejstvoval precej tudi v naših planinah in si je s svojim prijetnim nastopom pridobil med našimi plezalci dobrih prijateljev. Z znano tržiško plezalsko družino (ga Escher, gdč. Mally, Jože Lipovec) so ga družile ozke vezi; v njih družbi je preplezal severno steno Ojstrice, Hornovo smer v Jalovčevi vzhodni steni, severno steno Mojstrovke, sev. zah. steno Škrlatice (smer Jesihova- -Čop-dr. Tominšek). Zlasti je treba omeniti prvenstveno smer po sev. Vzhodnem razu v Jalovcu, ki jo je izvedel v zgoraj navedeni družbi. Svojo tovariško pripravljenost in požrtvovalnost je odlično pokazal pri plezanju na Mojstrovko v l. 1935, ko je 8 letnemu Cirilu Escherju rešil življenje s tem, da je z roko prestregel skalo, ki bi bila sicer otroku razbila glavo; seveda je skala Comiciju zlomila roko.
Mnogo, mnogo prezgodaj umrlega alpinista in plan. tovariša bomo tudi slovenski planinci ohranili v najlepšem spominu.

Dr. A. B