Okrogla miza PD Litija ob stoletnici delovanja v četrtek 31.03.05 v sejni sobi Občine
Planinstvo v luči rekreativne dejavnosti
Pomen rekreacije v sodobnem načinu življenja
Okrogla miza bo v četrtek 31. marca 2005 s pričetkom ob 18. uri v veliki sejni sobi Občine Litija.
Z okroglo mizo želimo predstaviti planinstvo v luči rekreativne dejavnosti in pomen rekreacije za sodobnega človeka. Lokalno skupnost želimo vzpodbuditi, da nameni več pozornosti rekreaciji ter med udeleženci vzpodbuditi razpravo o prisotnosti rekreacije pri preživljanju prostega časa.
Uvodoma bosta svoje poglede podala v obliki referata strokovnjaka mag. Borut Peršolja iz geografskega inštituta Antona Melika in doc. dr. Boris Sila iz Fakultete za šport.
V razpravi pričakujemo kritična mnenja in iskrene poglede na športno rekreacijo.
Kako zagotoviti več denarja za financiranje športnih objektov in na kakšen način pritegniti več ljudi k organizirani športni vadbi.
Ali je dolžnost vseh športnih društev, da gojijo tudi športno rekreacijo…
Vabljeni vsi, ki vam ni vseeno za šport in rekreacijo.
Rekreacija - dejavnost s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi
Že sama definicija rekreacije nakazuje pomembnost rekreacije v času, ki ga živimo. Telesna in duševna sprostitev in okrepitev človeka prinaša prednosti celotni družbi.
Sproščen človek v delovnem okolju ustvarja več in bolje. Vse več ljudi na svojem delovnem mestu sedi, težka fizična dela so nadomestili stroji, ki jih upravlja človek sede.
Telesna aktivnost poveča odpornost organizma. Odpornejši kot je človek manjša verjetnost je, da zboli in, če že zboli je čas zdravljenja krajši. To predstavlja manjšo obremenitev za družbo in predvsem za zdravstveno blagajno.
Športna rekreacija je primerna za vse starostne skupine. Dosežki posameznika niso selektivni v smislu uvrstitve v izbrano vrsto, ki je omejena na najboljše.
Športna rekreacija je priložnost, da mladi postanejo zasvojeni s športom, ki ne pušča negativnih posledic.
Športno rekreacijo je potrebno približati ljudem. Družba mora omogočiti športne površine in sredstva, ki pa so s primerno interpretacijo že privarčevan z opisanimi učinki rekreacije.
Avtor referata: doc.dr. Boris Sila, prof. šp.vzg.
Leta 1973 je diplomiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Deset let kasneje je v Zagrebu zagovarjal magistrsko nalogo iz kineziologije. Leta 1989 pa je na Fakulteti za telesno kulturo (današnja Fakulteta za šport) doktoriral iz kineziologije. Zaposlen je na Fakulteti za šport, kjer opravlja raziskovalno in pedagoško delo. Dr. Boris Sila je predstojnik katedre za fitnes in aerobiko ter vodja oddelka za športno rekreacijo. Kot član pa sodeluje v katedri za gorništvo, športno plezanje in aktivnosti v naravi, v katedri za plavanje, vodne aktivnosti v naravi in vodne športe, v katedri za športno rekreacijo in zdravje in je član senata fakultete. Med drugimi zadolžitvami je tudi sekretar na inštitutu za kineziologijo. V slovenskem prostoru sodi med največje poznavalce športne rekreacije. O tem se lahko prepričamo tudi ob prebiranju njegove osebne bibliografije, ki izkazuje kontinuirano in strokovno delo na področju športne rekreacije. (vir: svetovni splet)
Gorništvo – vsesplošno udejstvovanje človeka v gorah
Gorništvo je zagotovo ena od priljubljenih tradicionalnih rekreativnih dejavnosti v slovenskem prostoru. Planinska društva z vzdrževanjem široke mreže planinskih poti ljudem ponujamo možnost športne rekreacije na prostem.
Z organizacijo izletov pod vodstvom izobraženih vodnikov skrbimo za vodeno rekreativno dejavnost. Zavedamo se dejstva, da je zgolj izlet ob koncu tedna nezadostna rekreacija in zato vzpodbujamo rekreativno vadbo, ki naj bi potekala vsaj enkrat tedensko.
Prednosti gorništva, kot rekreativne dejavnosti so predvsem v tem, da ne rabiš množične ekipe ampak načeloma le enega partnerja s stališča varnosti in družabnosti in da ni potrebno v naprej rezervirati igrišča ampak, ko se odločiš enostavno greš.
Ker v gorah izzive iščejo tudi umetniki, raziskovalci in turisti je gorništvo zelo široka dejavnost ali moderno interdisciplinarna dejavnost in zato si želimo da Gorništvo postane način življenja, vsem tistim ki radi zahajajo v gore.
Avtor referata: mag. Borut Peršolja
Diplomo in magisterij iz geografije je opravil na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za diplomsko nalogo je prejel fakultetno Prešernovo nagrado za študente. Zaposlen je na Geografskem inštituti Antona Melika, kjer proučuje naslednja področja: regionalno geografijo, fizično geografijo in zemljepisna imena. Sodeluje v ljubljanskem geografskem društvu in je upravnik Geografskega vestnika. Aktivno je vpet tudi v delo na področju gorništva in sicer je Vodnik Planinske zveze Slovenije (PZS) in Inštruktor planinske vzgoje. Mag. Borut Peršolja je član komisije za vzgojo in izobraževanje PZS ter član katedre za gorništvo, športno plezanje in aktivnosti v naravi Fakultete za šport. Kot član aktivno sodeluje tudi v strokovnem svetu za športno rekreacijo Ministrstva za šolstvo in šport. Je aktualni predsednik planinskega društva Domžale in član sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. O njegovem bogatem ustvarjalnem delu priča osebna bibliografija tako s področja geografije kot s področja gorništva.