Delo, 17.03.05 - Matej Ogrin in dr. Darko Ogrin: Lepa Komna, 2. marca 2005, –41,1 stopinje C – doslej najnižja izmerjena temperatura v Sloveniji
ZNANOST
Lepa Komna, 2. marca 2005, –41,1 stopinje C – doslej najnižja izmerjena temperatura v Sloveniji
Kje ima mraz pri nas zares mlade
Uradno najnižja temperatura v Sloveniji je bila izmerjena 15. in 16. februarja 1956 na Babnem polju, –34,5 ºC; tu so neuradno še nižjo temperaturo namerili februarja 1929, –39,6 ºC. Meritve so Babnemu polju pripomogle k slovesu »slovenske Sibirije, kjer ima mraz mlade in je pol leta mraz, pol leta pa zima«. Stroka je zaradi pomanjkanja uradnih meteoroloških postaj, še posebno v konkavnih reliefnih oblikah, kjer lahko v ustreznih razmerah pričakujemo izjemno nizke temperature, predvidevala, da imamo v Sloveniji mrazišča, v katerih se lahko termometer spusti še niže. Domnevo so potrdile meritve minimalnih temperatur to zimo.
Približno ob pol treh zjutraj se odpravim v Bohinj. Malo pred četrto že hodim s smučmi po gazi na Komno. Kmalu mi postane jasno, da s smučmi ne bom dovolj hiter, da bi bil pred sončnim vzhodom na Lepi Komni. Smuči pripnem na nahrbtnik in bijem bitko s časom. Temperatura je v dolini okoli –18 ºC. Ko se vzpenjam po serpentinah nad Ukancem, pa naraste. Ves čas pihlja proti dolini. To je dobro znamenje. Pridem v žleb, kjer se pot usmeri na planoto. Temu kraju se reče Pekel. Po izkušnjah iz letošnje zime vem, da mora zgodaj zjutraj tu veter prav pošteno vleči, če hočem, da moja pot ne bo zaman. Skozi ozko grlo se namreč ohlajena Komna prazni, a le, če je na planoti mirno in jasno vreme, tako da se zrak dovolj ohladi in kot težji teče navzdol proti Ukancu. V Peklu pošteno vleče, postane tudi občutno bolj mraz. Kmalu veter poneha. Okoli mene se rojeva novo jutro. Pot pripelje na planoto. Nataknem smuči in drsim proti Lepi Komni. Mudi se mi, nimam časa meriti temperature. Mraz začne ‛stiskati‛ obraz, otrpne mi brada. Popolno brezvetrje je, mraz se stopnjuje. Ta občutek poznam. Tako je bilo tudi 8. februarja v mrazišču na Lepi Komni, ko sem nameril –34,2 ºC. Zdaj pa je tako mraz že na Komni. Jasno je, da je tokrat precej bolj mrzlo kot tisto februarsko jutro. Od koče na Planini pri Kraju proti Lepi Komni ni gazi. To pomeni nekaj minut izgube. Hitim kot lahko, a še preden dosežem sedelce, kjer vstopim na Lepo Komno, sonce osvetli najvišje vrhove. Skozi sedlo piha kar močan veter. To pomeni, da je Lepa Komna še hladnejša od Planine pri Kraju.
Še 10 minut pa bom tam. Prečkam razgiban svet kotanj in vmesnih hrbtov. Kmalu zagledam vsa tri mrazišča. Dosežem obod prvega, ki je bilo do zdaj najhladnejše. Pripravim termometer in ga prižgem. Oči se solzijo od mraza, solze na vekah zmrzujejo. Občutek mraza vse bolj zamenjuje pričakovanje. Nestrpen se začnem spuščati proti dnu, ne da bi čakal, da se termometer umiri – pada, pada in pada. Ko sem kakih 5 m nad dnom, kaže okoli –36 ºC. V mislih imam samo še magičnih –40 ºC. Termometer se ne ustavi, in ko meter ali dva nad dnom pokaže –39 º C, vem, to je to. Na dnu namerim –41,1 ºC. V sosednjem mrazišču je –39,5 ºC. Tretje mrazišče je že v soncu in nima smisla hoditi tja. Izkaže se, da so temperature v teh mraziščih dejansko tako nizke, kot smo predvidevali, a si nismo upali povsem zagotovo trditi. Zdaj to vemo,« je zapisal v terenski dnevnik Matej Ogrin v sredo, letošnjega 2. marca.
Pogoji za izjemni mraz
V povprečju je pri nas najhladnejša Kredarica, z 2514 m naša najvišja meteorološka postaja. Vendar najhujši mraz ni najvišje, ampak tam, kjer so najugodnejše možnosti za nastanek talnega temperaturnega obrata (temperaturne inverzije). Zanj je značilno, da temperatura z višino ne pada, kar je običajno, ampak da je najhladnejše pri tleh. Talni temperaturni obrat je najpogostejši ob radiacijskem (sevalnem) tipu vremena, ki se oblikuje v območju visokega zračnega tlaka (anticiklona). Temperaturne značilnosti ob takem vremenu so odvisne od kratkovalovnega sevanja Sonca čez dan in od prevladujočega dolgovalovnega sevanja Zemlje ponoči. Če je bilanca med sevanjem zemeljskega površja in protisevanjem ozračja negativna, pride ponoči do temperaturnega obrata. Tako imenovani radiacijski temperaturni obrat nastane, ko se površje v jasnih nočeh zaradi sevanja ohladi, posredno od njega pa tudi prizemni sloj zraka, tako da je hladnejši od više ležečega. Najprej nastane temperaturni obrat tik nad površjem, s stekanjem ob pobočjih ohlajenega zraka v dno konkavnih reliefnih oblik pa se oblikuje jezero hladnega zraka. Višina tega jezera je odvisna od višine reliefa, ki zapira depresijo, navadno med 50 in 200 m. Če se zrak ohladi pod temperaturo rosišča, nastane kot vidni pojav obrata megla.
Najugodnejše reliefne danosti za nastanek radiacijskih temperaturnih obratov in jezer hladnega zraka, ki se lahko pozimi zadržujejo več dni skupaj, so v konkavnih oblikah reliefa vseh oblik in dimenzij. Pri nas so to kotline, doline in vse vrste kraških depresij (udornice, vrtače, uvale, kraška polja). Večja območja s temperaturnim obratom so zlasti Ljubljanska, Celjska, Šaleška in Slovenjgraška kotlina, doline Mure, Drave in Krke, med kraškimi depresijami pa Ribniško-Kočevsko polje, Cerkniško polje, Loško polje in Pivka. Zelo izraziti temperaturni obrati nastajajo v više ležečih kraških depresijah. Znana mrazišča so na primer Bloke, Rakitna in zlasti Babno polje ter depresije v gorskem svetu (Govnjač na Komni). Mnoga imena krajev že sama po sebi opozarjajo na pogoste nizke temperature in konkavnost reliefa, kamor se ujame ohlajeni zrak, na primer Mrzli dol, Mrzla dolina, Mrzla Draga, Ledenica ipd.
Razen radiacijskega vremena in konkavnega reliefa, kjer so od globljih ugodnejše plitvejše depresije, morajo biti za močne temperaturne obrate in z njimi povezane zelo nizke temperature izpolnjeni še nekateri pogoji. Zrak mora biti že v osnovi hladen (polarna zračna masa) in suh. Malo vlage v zraku pomeni minimalno protisevanje ozračja (minimalni atmosferski učinek tople grede), zato lahko večina iz površja izsevane energije zapusti ozračje. Bolj se ohladi tudi ob dolgih in jasnih nočeh, ko je izguba energije zaradi sevanja površja večja od dotoka energije Sonca čez dan. Ta pogoj je pri nas izpolnjen pozimi, ko so noči dolge, čez dan pa Sonce nizko nad horizontom. Vreme mora biti mirno, brez turbulentnega mešanja zraka, površje pa pokrito s snegom. Sneg ima zelo velik albedo (svež sneg odbije od 70 do 90 odstotkov prispelega sevanja), zato površje vsrka malo energije, hkrati pa je zelo dober sevalec, zato se zasneženo površje zelo ohladi. Snežna odeja je tudi dober izolator, ki preprečuje dotok energije iz tal. Idealna sevalna površina je svež in suh sneg. Če površje ni pokrito s snegom, so ugodnejše možnosti za ohlajanje pri travnatih površinah, slabše pa pri gozdnatih.
Temperature v slovenskih mraziščih letošnjo zimo
Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo v minuli zimi izvajali poskusne meritve minimalnih temperatur. Glede na splošne reliefne pogoje za pojav močnih temperaturnih obratov smo izbrali po nekaj lokacij v posameznih velikih naravnogeografskih enotah Slovenije: v alpskih pokrajinah Lepo Komno (n. v. 1600 m) in Najen v Tamarju (n. v. 1020 m), v predalpskih pokrajinah Poljano v Mežiški dolini (n. v. 440 m), v dinarskokraških pokrajinah Malo Lazno (n. v. 1100 m) in Smrekovo Drago (n. v. 1130 m) na Trnovskem gozdu ter Babno polje (n. v. 750 m) in Lepi Dol pod Snežnikom (n. v. 780 m), v submediteranskih pokrajinah pa Lipnik v Čičariji (n. v. 770 m) in Movraško valo (n. v. 170 m) v slovenski Istri. Meritve smo opravili
Nataša Uršič, Mojca Ošep, Urška Brezovnik, Bojan Erhartič, Barbara Lampič, Tina Di-Batista, Gašper Kleč in avtorja tega prispevka. Sprva smo v mrazišča postavili Sixove termometre, a so kljub drugačnim zagotovilom proizvajalca pri temperaturah pod –25 ºC odpovedali. Delo smo nadaljevati z digitalnim termometrom in terenskimi meritvami, ko so bili pogoji za hud mraz izpolnjeni. Merili smo na dnu mrazišč na višini dveh metrov pred sončnim vzhodom in se tako poskušali približati zahtevam za minimalne temperature.
Nekaj najnižjih temperatur pozimi 2004/2005
Lepa Komna – mrazišče 1: –41,1 ºC (2. 3. 2005)
Lepa Komna – mrazišče 2: –39,5 ºC (2. 3. 2005)
Babno polje: –36,0 ºC (1. 3. 2005)
Babno polje: –35,2 ºC (10. 2. 2005)
Babno polje: –34,9 ºC (2. 3. 2005)
Lepa Komna – mrazišče 1: –34,2 ºC (8. 2. 2005)
Lepa Komna – mrazišče 2: –33,0 ºC (8. 2. 2005)
Rateško polje: –28,4 ºC (30. 1. 2005)*
Najen: –24,3 ºC (30. 1. 2005)*
Movraška vala: –16,5 ºC (med 5. 2. in 6. 3. 2005)
*
Pozneje meritev nismo več opravljali.
Zanimiva je primerjava naših meritev na Babnem polju, ki smo jih naredili v spodnjem, nižjem delu polja, z uradnimi meritvami v naselju. V meteorološki hišici, kjer meri Dušan Ule, so bile izmerjene precej višje temperature. Najnižja je znašala –30,0 º C. Razlog je v legi meteorološke hišice na rahlo dvignjenem robu polja. Najnižje temperature pa so v kotanjah na dnu, saj je ohlajeni zrak težji.
Pogoji, ko lahko pričakujemo vrednosti blizu rekordnih, so redko izpolnjeni. Nikakor ni nujno, da se to zgodi vsako leto. Zelo pomembno je dobiti podatke tudi iz bolj vsakdanjih stanj, da dobimo realno sliko temperaturnih razmer v mraziščih. Ko bomo te pogoje dobro poznali, nas tudi tako imenovani rekordi ne bodo presenetili, saj jih bomo gledali v luči razmer, ki vladajo v mraziščih.
Do kod?
Kako globoko lahko padejo temperature v slovenskih mraziščih? Prepričani smo, da obstajajo glede na reliefne razmere še primernejša mrazišča od teh, ki smo jih opazovali letošnjo zimo. Prav tako lahko pričakujemo, da bodo v kaki prihodnjih zim še ugodnejše meteorološke danosti za hud mraz.
Letos izmerjene temperature so pokazale, da se naša mrazišča ne razlikujejo bistveno od tistih v preostalih alpskih deželah, kjer letošnji minimumi niso dali absolutnih rekordov. Na vprašanje, kako globoko se lahko spustijo temperature v naših mraziščih, pa nam bodo dale odgovor meritve v naslednjih letih.
Asist. Matej Ogrin in doc. dr. Darko Ogrin
Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani