Vreme nas zeza 100 na uro.. Vzponov je zato dokaj malo, prostor pa polnijo novice iz Turčije in Hrvaške.
Alpinistične novice
Že v južnih stenah
Člani AO Celje Matica so že odprli njihovo jesensko igrišče, južno steno Mrzle gore nad Okrešljem.
Avrikelj (IV+, 150 m) so preplezali Rok Dečman in Mišo Primc ter Rafko Vodišek in Branko in Polona Povše.
Jesensko smer (VI-/IV-V, 200 m) sta plezala Marjeta Breznik in Drago Kovačič,
Majsko smer (V-/IV, II, 500 m) pa Luka Lindič in Luka Krajnc.
Tomaž Topole (AO Mengeš) je poslal simpatično novico. Obvestil nas je, da je za njim prva prava smer v naših stenah. Načelnik odseka Marjan Kovač mora tako ali tako pred skorajšnjo odpravo tekati po hribih z mislijo na himalajske vršace in mu ni bilo odveč popeljati Tomaža novim obzorjem naproti. S pajki sta si delila prostor v Virensovi smeri (IV+/III-IV, 170 m) v južni steni Kogla. Robert Štupar in Jože Zupančič (AO Domžale) sta šla še korak dlje in - Virensu dodala še JV raz Skute (IV). Veter jim je dodobra popestril zadevo. Mojca in Aleš Janžekovič sta v nedeljo plezala lepo Zupanovo smer v Koglu (VI, 220 m).
Maja Šuštar ponovno v akciji
Iz AO Domžale so poslali poročilo o njihovi aktivnosti v preteklem obdobju. Glavno mesto zavzema novica o vzponu Maje Šuštar v Brdavsu (8a/a+). Maja je bila nekdaj ena od vodilnih slovenskih športnih plezalk, znana po velikih nihanjih v športni karieri in izredno hitrih povratkih v svet težkih smeri. Družina, uspešna akademska kariera in raziskovalno delo so jo za nekaj časa skrili pred očmi plezalske javnosti. Novica priča, da se je Maja vrnila!
Tomaž Bevk in Martina Mali sta trenutno v Španiji, v Rodellarju. Tomaž je uspel v Acravita (8a) in dveh 7c+, Martina pa Juan y Fran se nos van (7a+) in dveh 7a.
Opozorilo obiskovalcem Šuplje stine
Betka Galičič je nekaj dni plezala v plezališču Šuplja stina in nam poslala nekaj vtisov, ki bodo za obiskovalce tega v zadnjem času zelo popularnega področja, dobrodošla.
“Sama stena je super in smeri so večinoma zelo lepe. Velikokrat sicer ne sledijo naravnim razčlembam in linije so navrtane preveč skupaj (ponekod le pol metra narazen. Slovak pobira denar, ki mu pravi prostovoljni prispevek je pa to povsem navadna vstopnina (15 kun na dan). V redu saj je nekaj naredil in nimam nič proti temu. Zbodla pa me je opozorilna tabla, ki k dejstvu, da se pobira vstopnina ne paše. Če gledam s svojega opremljevalskega stališča, bi moral najmanj zagotoviti čimvečjo varnost sidrišč in klinov. Napis in dejstva govorijo proti temu. Sidrišča – prašičji repki, so na enem klinu poleg katerega je še en nepovezan klin. Nekatere smeri so tudi daljše od 40 metrov kar pomeni v primeru, da nimamo 90 metrov dolge vrvi, spuščanje na enem klinu. Ko sem ga vprašala, kako si je to zamislil, je samo skomignil z rameni. Drugače so klini neke domače izvedbe, preveč gledajo ven, zalepljeni so verjetno s cementom. Vseeno mislim, da se zaenkrat da plezati varno, seveda ob upoštevanju dvotočkovnih sidrišč in plezanju z dovolj dolgo vrvjo.
Suma sumarum, hotela sem samo reči, da imamo slovenski plezalci bolje urejena plezališča zastonj, pa se še kar naprej kdo vsaja, hotela pa sem tudi opozoriti na dolžino smeri v Šuplji stini.”
Plezali so v Turčiji
Primož Kunaver, Karmen Verhovec, Emil Kopatin, Gašper Podobnik so odšli na izlet v Turčijo in v južnem delu dežele v stenah Ala Daga preplezali celo dve novi smeri. V vzhodnem grebenu Demirkazika (cca.3400 m) so preplezali smeri
Za naše male (V, 250 m) in
Naloženka (IV-, 150m).
Gore v južni Turčiji je obiskalo že nekaj Slovencev. Prva sta bila leta 1976 Marjan Osterman in Milan Rebula, ki sta v severni steni Kaldija preplezala odmevno in težavno Jugoslovansko diretissimo. Sledila je odprava AO TAM v gore Ala Daga in pred nekaj leti odprava zafurancev AO Matica, ki je potipala skalo Demirkazika z južne strani. Sicer pa se področje pospešeno razvija z vidka modernih športnih smeri. Najbolj uspešni so bili zaenkrat italijanski plezalci na čelu z Rolandom Larcherjem, Mauriziom Oviglio in Michele Paisan.
Srečno !
Tomaž Jakofčič