Greben spodnje bohinjskih gora me je mikal že nekaj časa. Na soparen petek smo se s prijateljicami odločile, da krenemo v soboto; z upanjem, da bo na grebenu morda vsaj malo pihal veter. Pihalo je, a bilo je tudi vroče.
Vogel (1540 m) – Rodica (1966 m) – Črna prst (1844 m)
Spodnje bohinjske gore
Greben spodnje bohinjskih gora me je mikal že nekaj časa. Na soparen petek smo se s prijateljicami odločile, da krenemo v soboto; z upanjem, da bo na grebenu morda vsaj malo pihal veter. Pihalo je, a bilo je tudi vroče.
S prvo jutranjo gondolo, ob 7.00 uri smo se odpeljale proti Rjavi skali oz. smučišču Vogel, a žal že spodaj pri nakupu karte za kabinsko žičnico od prodajalke izvedele, da sedežnica na Orlove glave začne obratovati šele ob 8.00. Kljub temu smo se odločile, da počakamo, kajti pred nami je bila celodnevna tura in še skoraj uro daljša hoja bi na koncu hodila odveč. Jutranja kavica in klepet na svežem zraku nam je dobro del. S sedežnico smo se prepeljale še na Orlove glave, nato pa smo krenile proti odcepu za Rodico. Od konca sedežnice pa do odcepa za Rodico je pot prijetno speljana po smučišču, vse do zadnje postaje sedežnice na Veliki orlov rob. Na tem mestu se obrnite proti Ski hotelu Vogel, kajti pred vami je enkraten razgled proti skalnati verigi Julijcev. Triglav iz te strani izgleda nekaj posebnega; v vsej svoji mogočnosti kipi proti nebu.
Malo naprej se pot razcepi; desno gre na Šijo, mi pa krenemo levo proti Rodici. V grapah so bile še zaplate gnilega, "črvivega" snega; saj ni čudno, letošnja zima je bila res huda. Spodnje bohinjske gore ležijo ravno na meji med Gorenjsko in Primorsko. Ugodna klima je ta del alpskega sveta, ki ni več del TNP-ja, spremenila v pravi botanični vrt. Drobcene planike, manjše kot smo jih navajeni drugod, Sternbergov klinček, ki diši daleč naokoli, ter številno drugo alpsko cvetje, nas je spremljalo na celotni poti. Kljub temu, da so bile za tisti dan napovedane visoke temperature, je bilo ozračje dokaj jasno in razgled proti Julijskim Alpam odličen preko celega dne. V daljavi smo pred seboj zagledale piramido bohinjskih gora, Rodico. Iskreno rečeno, nas je tisto soboto na grebenu pred Rodico prijetno hladilo, saj je pihal mrzel veter. A hlad se je polegel, ko smo začele hoditi proti vrhu Rodice. O vetru ni bilo ne duha, ne sluha, le sonce je pripekalo. Že od daleč smo videle, da je na vrhu vse polno ljudi. Kdo bi si mislil, da je pa ošiljeni vrh v verigi spodnje bohinjskih gora tako obljuden. Sledil je krajši počitek in malica, ki smo si jo več kot zaslužile.
Pot smo nadaljevale naprej po grebenu, proti Raskavcu (1967 m). Slovenska transverzala se mu sicer izogne, greben do njega je pa prepaden. Ta del zahteva zbranost in previdnost. Vzpon na Raskavec je najvišji vrh grebenske ture in kljub temu, da ni označen, je lahko dostopen. Od tod naprej pot postaja vse bolj "užitkarska", saj se lahko brez skrbi razgleduješ naokoli. Matajurski vrh, Poljanski in Konjski vrh ter Četrt so vrhovi pred Črno prstjo. Markirana pot poteka mimo omenjenih vrhov. Na prve tri se lahko povzpnete in z njih tudi sestopite, Četrt pa se spusti v škrbino, zato je sestop z njega nemogoč oz. je potrebna vrv za varovanje. Markirana pot v škrbino terja trden korak in previdnost, ravno tako vzpon po skalovju do Črne prsti. Po skalovju so nameščena tudi varovala. Morda se bo ta del poti komu zdel zahteven, zato vas na to posebej opozorim. Morda le ni tako enostavno, kot piše v različnih vodnikih. Končno boste stali pred Planinskim domom Zorka Jelinčiča, pred kočo, ki ste jo približno eno uro opazovali pred seboj. Koča stoji tik pod vrhom Črne prsti, kjer je orientacijska tabla z označenimi vrhovi v bližnji in daljni okolici. Z Vogla do Črne prsti smo porabile štiri ure in pol.
Razgledna točka vam nudi vse, kar si želite: od Ratitovca, Soriške Planine, Blegoša, Porezna, do nazobčane verige Julijskih Alp, z mogočnim očakom. Tisto soboto je bilo v zraku tudi vse polno jadralnih padalcev; izgleda, da je bil veter res ugoden.
Sestopite v Bohinjsko Bistrico, mimo Planine pod Liscem, kjer je nova Orožnova koča. Tik pod kočo je smerokaz, kjer imate za sestop v Bohinjsko Bistrico levo (po drči) in desno varianto. Me smo se odločile za desno. Iskreno Vam priznam, da je sestop dolg, predolg. Vleče se in pot daje občutek, kot da je Bohinjska Bistrica še daleč pod vami, nekje v globini. No, končno dosežete njeno nadmorsko višino in avtomobil. Če se boste odpravili na opisano turo v prihodnjih dneh, ne pozabite na kopalke, saj je skok v Bohinjsko jezero pravi balzam za razgreto telo. Res da je vreme v zadnjih dneh bolj kislo, a morda se bo jezero še segrelo za prijetno kopanje.
Greben Vogel – Črna prst je lahka gorska tura, ki sicer terja previden korak na grebenu med Rodico in Raskovcem. Nujno je lepo vreme, da vas ne bi ujela nevihta na izpostavljenem grebenu, kjer se mešajo različni zračni tokovi. Pred odhodom preverite vremensko napoved!
