Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Novosti

Alpinistične novice 01.08.06

Prva ponovitev Angelske smeri v Hudičevem stebru.

Alpinistične novice


Iz naših sten


V kontekstu s prejšnjim uvodom v AN, bom začel z odličnima vzponoma opravljenima v ostenju Hudičevega stebra. Franček Knez in Andrej Primožič sta leta 1983 speljala Angelsko smer v desnem boku stebra. Oceni (V-, A0, 550 m, 6 h) sta pridala komentar, da gre za strmo a zelo lepo plezanje. Kljub temu je teža sorazmerno visoke Knezove ocene odvrnila vse ponavljalce že pred vstopom v smer. V sredo 26.julija sta se jo lotila Pavle Kozjek (AO Matica) in Aljaž Tratnik (AO Idrija), sin Emila Tratnika s katerim je bil Pavle na svoji prvi himalajski odpravi; Gangapurna 1983. Tekoče sta jo preplezala v petih urah in pol ter oceno popravila na VII-/ V-VI. V smeri sta našla tri kline ter čudovito plezanje v odlični skali. Oba plezalca “novo” lepotico močno priporočata.

Aljaž je bil tako navdušen nad plezanjem, da se je v Hudičev steber ponovno vrnil v soboto. Tokrat z Davorjem Velikanje. Opravila sta drugo ponovitev Levega raza (VI/V, 550 m, Kozjek, Novak 1981). Zaradi snega v žlebu sta vstopila po poči kake tri metre levo od originala. Zadnja dva raztežaja sta preplezala v direktni liniji in ne proti levi kakor kaže Kozjekova skica v vodniku 39 in pol. Smer je predvsem v zgornjem delu zelo lepa.

Borut Kozlevčar (AO Matica) in Maja Lobnik (AO TAM) sta preplezala Cozzolinijevo zajedo (VI+, 800 m) v Mangartu. Priporočata se za vse koristne informacije v zvezi z direktno varijanto zajede v spodnjem delu.

Jure Juhasz in Domen Žagar (AO Novo Mestoi) sta v Zajedi Šit (VI, 350 m) uživala nad v petek samotno dolino Tamar.

V soboto so Alen Marinovic, Borut Kralj in Peter Jeromel plezali Direktno zajedo (VI-, 280m) v Turski gori in Tečajniško (IV, 120m) v Mali Rinki. Obe smeri sta lepi. V nedeljo je Peter sam plezal še Dušanov steber ( IV-, 150m) v Mali Rinki. Miha Habjan (Mammut, AAO) je s tečajnikom Luko Stražarjem preplezal Akademsko smer v Vežici (VII-, 200 m).

Klemen Mali (AO Kamnik) je ponovno obiskal svoje kraljestvo v južni steni Skute. Poizkusil je prosto preplezati smer Joška je njen svet in ugotovil, da bo le ta težja kot je mislil, nekje okoli 7c ali 7c+. Zato poziva najboljše plezalce, da se gredo malo pozabavat v Skuto. V isti sapi pa opozarja, da smeri niso opremljene po kriterijih športnih smeri ampak imajo poleg svedrovcev tudi nekaj alpinističnega pridiha. Za okus po plezanju v Skuti služi spodnja slika za info pa pregledna slika na desni..

Dolomiti


Tine Ščuka (AO Železničar) in Mitja Šorn (AO Jesenice) sta na hitro obiskala Dolomite. Prav nič nista ovinkarila in se kar takoj zagnala v eno od največjih sten gorstva, severno steno Civette. Tam sta opravila z dvema večno zelenima smerema. Prvi dan sta iz doline napadla in uspešno preplezala smer Andrich – Fae (VI+/ V-VI, 750 m), takoj naslednji dan pa sta se lotila še daljše in težje Philip – Flamm (VII-, A0, 950 m). V zgornjem delu ju je ujela nevihta in ju zadržala pod previsi za deblo uro. V predzadnjem raztežaju sta si nekoliko pomagala s tehniko in na vrh sopila ob sončnem zahodu. Opravičeno sta se lahko trkala po prsih.

Dejan Koren (AO Vipava) in Marjana Prezelj (AO Kanik) sta uživala nad Cortino. Za ogrevanje in spoznavanje odlične dolomitske skale sta preplezala Fisuro Dimai (VI+, 120 m) v Cinque Torri, naslednji dan pa sta se preizkusila v Tofani Di Rozes. Plezala sta Constantini Appolonio (VII+, 500 m). Dejan je vse preplezal na pogled, Marjana pa si je ćez Tofanine strehe pomagala s kakim klinom.

V Dolomitih so bili tudi člani AO Domžale. Poročilo je bilo objavljeno med novostmi, lahko pa si ga ogledate tudi tukaj.

Val di Mello


Nadebudna mladca Rok Blagus (AO Matica) in Jurij Hladnik (AO Radovljica) sta svoje popotovanje o katerm sem pisal zadnjič nadaljevala v Val Di Mellu, evropski zibelki sedme stopnje in vratolomnega plezanja na trenje. Jurij in Rok sta se lotila italijanskega Big Walla - Monte Qualido in preplezala 800 metrov dolgo smer Artemisio (VII+, A1).

Naoe Sakashita


V preteklih dneh je bil na privatnem obisku pri Marku Prezlju japonski alpinist Naoe Sakashita. Ker večina bralcev prvič sliši za to ime naj na hitro napišem nekaj dejstev o njem. Rojen leta 1947 spada med japonske alpinistične legnde. V Himalaji ima za seboj odlične vzpone kot so Wall of Shadows (Japonska smer) v Jannuju (7710 m), North Face Direct v Kančendzengi in Severni greben v K2. Poleg tega je plezal skoraj po celem svetu;od Patagonije do Aljaske, Yosemitov, Kanade in Evrope (severni steni Eigerja in Matterhorna pozimi). Sedaj je na svoj seznam uvrstil tudi slovenske Alpe. v Trentarskem ozebniku je skoraj 60 letnemu potomcu samuraja le nekaj smole pri zaporedju gibov preprečilo vzpon na pogled v Gorski roži (7b, 350 m). Celo smer je plezal v vodstvu. Čas za razmislek!?!


Srečno!

Tomaž Jakofčič
foto: Pavle Kozjek
Klemen Mali

2 komentarjev na članku "Alpinistične novice 01.08.06"

Tomaž Jakofčič,

Morda moje pisanje v AN 25.07.06 ni bilo razumljeno v čisto pravi luči. Malo sem se tega tudi bal. Namen pisanja ni bil niti slučajno napad na klasični alpinizem in plezanje lažjih smeri. Užitke in vrednost tega dobro poznam in brez skrbi, znam ceniti. Moja zadnja smer v gorah je bila npr. Wisiakova v Triglavu, ki je daleč od kakršnegakoli ekstremizma. Hotel sem samo postaviti stvari na svoje mesto brez škodnega kritiziranja kogarkoli.

V Sloveniji se je v zadnjih letih izoblikovala skupina odličnih mladih alpinistov, ki bodo v nekaj letih nabiranja izkušenj postali frontmani slovenskega alpinističnega stroja. Plezajo dobro in veliko in pravo veselje je po mrtvilu v naših stenah pred kakimi petimi leti, pisati o številnih vzponih. Sama hvala pa brez dvoma ni dobra in mnogokrat slabše učinkuje kot poštena kritika. Ena od največjih odlik alpinista je samokritičnost, ki je potrebna za objektivno vrednotenje sicer težkomerljivih alpinističnih dosežkov. Le ta pa se lahko pridobi samo s poznavanjem in dotikanjem dosežkov in alpinistične filozofije preteklih generacij, ki je bila daleč od omenjene instant oblike. Da ponazorim s primerom; preplezati Philip Flamm v Civetti je dober dosežek, ki priča o nesporni kvaliteti akterjev. Zelo koristno za zgoraj omenjeno umestitev v prostor in čas pa je vedenje, da so že pred četrt stoletja to smer naši alpinisti zmogli v šestih urah, brez problema pa jo je preplezala tudi ženska naveza Ines Božič in Sanja Vranac. A to naj ne služi za zbijanje vrednosti venda za zbuditev želje po napredku. V istem kontekstu je bilo pisanje o nemodernih, manj plezanih smereh. Razumljivo?

Pisanje je bilo namenjeno najbolj aktivnim mladim slovenskim alpinistom predvsem zato, ker se le ti tudi največ oglašajo na naš naslov: alp.ple@planid.org. Novice pa so namenje kot sem že velikokrat omenil prav vsem plezajočim ljubiteljem gora. Meje AN ni in brez problema jih lahko razdelim na novice iz sveta šeste in sedme ali četrte stopnje. Le sporočite kaj se dogaja po stenah!

Srečno!


Tine Ščuka,

Smeri Filipp-Flamm bi mirno lahko prisodil oceno VII+, dolžina pa je realno 1150 m.

Očitno je po zadnji sedmici možnih več izstopnih variant, ker se je bližala noč nisva kompicirala, ampak sva se pustila zapeljati klinom v levo. Tu naj bi bila težavnost med štiri in pet, po mojem je bilo tam kjer sva potehničarila prosto zelo težko (osma, deveta stopnja).

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46078

Novosti