Nove smeri v Loški steni, Medvoška v Temenu in prosti Kosobrin so udarne novice tokratne izdaje
Alpinistične novice
Očitno sem iz južnih krajev v malhi prinesel južno vreme. Tudi želja okusiti bajne snežno ledne razmere ni pomagala. Odjuga je prišla in čez noč spremenila odličen snežni led v plundro. Slapovi so trenutno neuporabni in v kolikor se temperatura ne bo spustila pod ledišče bo s pokončnimi ledenimi slapovi bolj ali manj konec. Vzponov je bilo v tistem času veliko in tudi obveščanje na alp.ple@planid.org je dobro steklo. Upam, da se bo to preneslo tudi v pomladansko, smučarsko in športnoplezalno sezono.
Zadnji vzponi
Anže Marenče (AO Kranj) je, tik pred odjugo, opravil dva dobra vzpona v ljubem mu ostenju Loške stene. V petek 10.2. sta s Klemnom Zupancem (AO Kranj) preplezala smer
Vrnitev obiskovalcev (V 5, 700 + 300 m, 8h), ki poteka levo od starejše smeri
Kačja slina (na sliki desna linija). V začetku naslednjega tedna pa se je z druščino brata Tineta, Matjaža Plemenitega in Aleša Koželja lotil še stene levo od
Malega koritniškega medveda. Vstopili so nekaj deset metrov levo in nato v težnji proti levi, našli ugodne prehode do roba stene. Smer
Loški kosec (leva na sliki) so ocenili s V 5, 800 m plezali pa so osem ur.
Vedno zagnani Rok Blagus in Tina Di Batista (oba AO Matica) sta se odločila, da bo volk sit in koza cela. Preplezala bosta skalno smer pozimi in hkrati ju ne bo zeblo. Odšla sta v Krmo v Medvoško smer (VI+/V, 450 m) v južni steni Temena Rjavine. Zjutraj je bila v dolini sibirska scena s temperaturo globoko pod lediščem. Le ta jima je pomagala pri kot beton trdem dostopu direktno po ozki grapi pod steno. Ta dostop je sicer primernejši od lomastenja po desnem gozdu vse tja do pozne pomladi. Od daleč izgleda sicer grozljivo a žleb je ob zadostni količini snega lepo prehoden in naklonina ne presega 40 stopinj. Ob vznožju stene sta preplezala še tri kombinirane raztežaje nato pa sta se preobula v plezalnike in brez mučnega nohtanja in pihanja v prste, prosto odvriskala do vrha stene. V dolini sta spet našla pravo zimo.
Oni dan me je, daleč od scene, na naših straneh prsenetil nerazumljiv naslov objave: Spomin v 6 urah in 52 minutah od avta do avta. "Hm, nekdo ima nov avto, ki si zapomni pot zadnjih sedmih ur in ga potem lahko spečega pripelje nazaj domov...Ne, saj piše do avta ne do doma...". Pa sem le kliknil in videl, da gre za eno od popularnejših letošnjih zimskih smeri, Spomin (IV 3 M4, 1600 m), ki sta jo Anže Čokl in Grega Ažman preplezala v omenjenem času.
V ponedeljek so Janez Primožič – Brus, Martin in Klemen Belhar (vsi AO Tržič), preplezali Prontarsko smer v S steni Velikega vrha v Košuti. Razmere so se jim spreminjale od zelo dobrih, do slabih. V glavnem so plezali v skali težavnosti IV+/ III-IV, v snegu pa se je naklonina gibala med 50 in 60 stopinjami. 350 metrov visoka smer je sicer ob dobrih razmerah precej obiskana in velja za eno od tržiških klasik.
Simon Slejko je obiskal JZ steno Turske gore in tam preplezal Turski slap (Kregar, Pollak, 1981), z vstopno varianto levo od originalne smeri. Po kotu, v spodnjem delu, je bil trd sneg s samo nekaj metri skale. Varianta se originalu priključi pod zgornjim slapom, ki je bil tokrat ključni del smeri. Nad njim vodi smer po lažjem svetu do vrha Turske gore. Simon je za svojo kombinacijo podal oceno IV WI4+ M, 400 m. Plezal je brez varovanja.
Strmo smučanje
AO Cerkno ima lično urejeno stran katera ponuja tudi novice o plezalski aktivnosti njihovih članov. Vseeno so nam poslali še novico o njihovi smučarski aktivnosti. Pohvalno! Smučarsko najbolj aktiven je bil Bogdan Jež. Skupaj s še nekaterimi člani odseka se je ogrel v lažjih alpinističnih oziroma težjih turnih smukih kot so
Smokuški plaz, Osrednja grapa in Šentanski plaz v Begunjščici in
Peto Žrelo v Storžiču (III+, S4+, 500 m). Zatem je prišel na vrsto spust po
Žrelu v Storžiču, ki že nosi spoštljivo smučarsko oceno V, mesta S6-, 500 m. Prejšnji vikend se je Bogdan odpravil še na Vršič in hotel presmučati
Župančičevo smer. Z vrha je opazil velik promet v smeri in se zato zapeljal raje v
Pripravniško smer (III+, mesto S4+). Vsi omenjeni spusti so bili opravljeni v idealnih razmerah.
Kosobrin
Ob dobrih razmerah v slovenskih slapovih je v zadnjem času dobil prvi dve prosti ponovitvi
Super slapu Kosobrin v Planici. Smer, ki povezuje nekaj visečih ledenih tvorb sta prva preplezala Grega Kresal in Matevž Gradišek leta 1997. Smer ima kar zgodovinski pomen. Med prvimi (če ne prvi) ji je bil k oceni pritaknjen takrat imenitno zveneči, sedaj običajni M. Le, da trakrat bojda ni bilo čisto jasno, da pri M ne smeš stati z derezami v
lojtrah. Prvo ponovitev je smer dobila leta 2003, ko sta Kosobrina preplezala Anže Marenče in Matej Mejovšek. Prvi si je takrat še vedno pomagal s tehniko, drugi pa je plezal prosto. Prvo pravo prosto ponovitev je opravil Dejan Miškovič skupaj z Rokom Šisernikom in Gregorjem Malenškom. Miško je najtežji raztežaj najprej preplezal tehnično, si ga opremil in nato zmogel še prosto. Nekaj dni za njimi so pod slap prišli še Aljaž Anderle, Primož Hostnik in Grega Hvalc. Aljaž in Primož sta zadevo
spičila prosto s sprotnim nameščanjem varovanja. Podala sta oceno M7, WI 5-6, višina pa naj bi bila nekje med 80 in 90 metri.
Alpinistična šola
Akademski alpinistični odsek bo v četrtek 2. marca, z uvodnim predavanjem, pričel z alpinistično šolo, ki jo bosta vodila Janez Peterlin in Miha Habjan. Zbor za vse interesente bo ob 19.20 v avli Filozofske fakultete v Ljubljani. Vabljeni!
Srečno!
Tomaž Jakofčič