Naše izhodišče je Kamniška Bistrica, od koder bomo vzeli pot pod noge
Razkošatena ždi v osrčju Grintovcev, čeprav ni najvišja in še manj elegantna, se pa kot bohotna stara dama razteza prek dobršnega dela osrednjega grebena, med Kamniškim sedlom na zahodu in Korošico na vzhodu. Lahko pa se pohvali z najvišjo steno v gorovju, ki se z dobrimi tisoč metri prepadno spušča na sever, v Logarsko dolino. Toda tam je prizorišče za alpiniste, mi pa se bomo podali k njej v goste po bolj prijaznih, a še vedno zahtevnih južnih pobočjih. Po samotnih in zato človeku prijaznih starih lovskih prehodih skozi Repov kot in na Srebrno sedlo.
Planjava (2394 in 2392 m)
Že navedba dveh višin da vedeti, da imamo opravka z dvoglavo goro, vendar označena pot, pravzaprav so tri, s Kaniškega sedla prek Sukavnika, s Korošice čez Britofe in čez Škarje ter Lučko Babo, ki se tik pod vrhom združitjo, pripelje le na vzhodni, dva metra nižji vrh, na zahodnega, višjega, pa se bomo morali potruditi po brezpotnem grebenu. Če pa ne, tudi prav, saj na vzhodnem prav tako ne bomo za nič lepega prikrajšani.
Vendar mi teh poti ne bomo jemali za mar, ampak bomo stopili po svoje, v zavetje, kjer, kot bi dejal legendarni France Avčin, »le tišina šepeta«. Naše izhodišče je Kamniška Bistrica (601 m), od koder bomo vzeli pot pod noge mimo Galerij in znamenitih Ravbarskih (rokovnjaških) lukenj. Oznakam za Kamniško sedlo bomo sledili do razpotja V Klinu (1090 m), kjer označena pot zavije levo v strm gozd, mi pa bomo poiskali odcep neoznačene lovske poti, ki zavije desno v Repov kot, v tesno dolino, vrezano med jugovzhodna ostenja Planjave in greben Zeleniških špic, ki se kot skalni zublji vzpenjajo proti Srebrnemu sedlu, kjer se naslonijo Planjavi na bok.
Prav Srebrno sedlo (2115 m) je cilj naše brezpotne pustolovščine, ki je le zmerno zahtevna, terja pa dobršno mero znanja hoje po svetu brez markacij in varoval. Kako nenavadno ime za Grintavce je to, saj Srebrni sedli poznamo v veliko mogočnejših gorah, na švicarski Monte Rossi in na himalajski Nanga Parbat, vendar tudi Srebrno sedlo pod Planjavo s svojo neprekosljivo lepo podobo vzbuja vse spoštovanje gorniškega srca. Seveda tu zgoraj še ni konec našega potovanja, vendar smo spet stopili v »civilizacijo«, na označeno pot, ki pripelje čez Britofe, od Kocbekovega doma na Korošici. Od sedla do temena vzhodnega vrha Planjave je še slabe pol ure hoda.
Ker je najvišja v vzhodnem delu Grintovcev, ponuja temu primerne razglede, posebej veličasten pa je pogled v brezdanjo globino Logarske doline, skoraj kilometer in pol globoko. Na zahodu se vrstijo grintovški veljaki, od Brane in Turske gore do Skute in Grintovca, na vzhodu Planjavi podaja roko vitka gorska dama Ojstrica, na jugu skalno morje zlagoma prehaja v zelene gozdove Velike planine, daleč tam spodaj pa se svetlika Ljubljanska kotlina. Sicer pa vzemite s seboj zemljevid Grintovci 1:25000, prav pa bi bilo pogledati tudi v knjigo Andreja Stritarja Grintovci – južni pristopi (Sidarta).
V desni bok Planjave se zajeda zatrep Repovega kota. Foto: Mitja Košir