Prijateljem, članom slovenske planinske organuzacije – Planinske zveze Slovenije
Obvestila PZS, 12-2004
Spoštovani prijatelji,
člani slovenske planinske organizacije - Planinske zveze Slovenije
V dobi novega tisočletja se je resnično zgodila Evropa, državnost, ki omogoča popolno svobodo gibanja v skupnosti na "Stari celini". In tako se dogajanje podoživlja in doživlja tudi v gorah, v planinskem svetu, ko se Evropejci vseh narodnosti in državnosti vse bolj množično in aktivno srečujemo s prijaznostjo in dostojanstvom na planinskih poteh, v ostenjih, vrheh…
To je za prostovoljstvo, planinsko društveno dejavnost velika sreča in dosežen cilj. Dana nam je demokratična svoboda, svoboda tudi misliti in se odločati po "svoje", združevati po "svoje", svojih željah in hotenjih in priznanje, spoštovanja in upoštevanja različnosti mišljenj, pogledov, opredeljenosti postaja najbolj demokratični temelj svobode. Ob tem pa smo prevzeli tudi obveze, kako se podrejati in spoštovati kodekse dobrih medsebojnih odnosov, upoštevati preventivne varnostne napotke za varno in zanesljivo hojo, smučanje in plezanje v gorskem svetu, upoštevati, izvajati odnose do varovanja in zagotavljanja ohranjanja čistega planinskega sveta. Bomo pri tem uspeli doseči cilje in ohraniti zaupanja in partnerstva med uporabniki gorskega sveta in si zagotovili v družbi in partnerstvih na gori zaupanja pa tudi pooblastila in upoštevanja naših planinskih pobud, dejanj in sporočil?
Spoštovano planinsko članstvo! Ob vsem tem pa ne moremo mimo dejstev, da so ogledalo slovenstva tudi alpske dejavnosti, kot kultura, ki je tudi še kako pomembna za razpoznavnost pripadnosti stanovskemu slovenskemu planinstvu, trdnemu sopotniku naših gora "administrativno" staremu sto dvanajst dolgih let. To je pot, ustvarjalnosti, uspehov, sreče, miru civilne družbe slovenskega planinskega entuziazma in prostovoljstva pa tudi eno najbolj aktivnih promocij slovenstva v Evropi in ostalih področjih celotnega planeta. In biti član nacionalne planinske zveze pomeni naprednemu in domovini pripadnemu državljanu čast in ponos. Zatorej ni naključje, da so evropske planinske zveze v "počastitev" vstopa Slovenije v evropsko skupnost izbrale Ljubljano za redno letno skupščino članic t. i. Alpskega loka. Da smo na tej skupščini Slovenci ohranili in ponovno dobili mesto podpredsednika tega aktualnega združenja, pomembnega za gorski evropski svet in planinske organizacije evropskih držav ni samo čast in priznanje slovenskemu planinstvu, ampak je to popolno zaupanje slovenski planinski organizaciji zaradi organizacijske dovršenosti, širin dejavnosti, vrhunskih dosežkov v alpinizmu, športnem plezanju, v izjemno kakovostnem gorskem reševalstvu, planinskem gospodarstvu, markacijski dejavnosti, vodništvu, delu z mladimi… in ob vseh teh pogledih bomo morali vendarle vse postoriti, da bo resnično vsak, kdor hodi ali zahaja v gore tudi član planinskega društva i s tem organizacije, da se bo tako tudi kadrovsko krepila planinska organizacija, da bomo iz teh populacij članstva resnično in objektivno učinkovito črpali organizacijske, strokovne, vodstvene kadre za kakovosten razvoj, trdno organizacijo in za zanesljiv obstoj, kot prostorsko vplivnost planinstva. Samo močna, strokovna in množična, čeprav le društvena prostovoljna planinska organizacija, bo lahko veliko naredila za ohranitev in varovanje gora, še posebej v času, ko gore potrebujejo največjo zaščito in varovanje pred namerami industrij vseh mogočih pragmatizmov, namer, ki še posebej v planinskem gorskem svetu, v tej še neokrnjeni naravi iščejo brezobzirno nove lokacije v "industrijske" namene za nove dobičke.
Leto 2005 bo še posebej praznično, saj bo praznoval 110. jubilej najbolj zvesti sopotnik slovenskega planinstva "Planinski vestnik". Naše "stoletno" stanovsko glasilo je ena največjih vrednot, v katerih zapisih se je ohranila vsa planinska ustvarjalnost in aktivnost. In to bi kazalo tudi še nadaljevati, da bo "vestnik" resnično "naše" glasilo, glasilo članstva Planinske zveze Slovenije. Enako častitljiv jubilej je dediščina triglavskega župnika Jakoba Aljaža, ki je prav tako pred 110. leti kupil zemljišče vrh Triglava in zgradil na njem stolp - Aljažev "turn" večnosti. Bomo ob tem "prazniku" to dediščino, katero je Jakob Aljaž še v istem letu (1895) poklonil, podaril "Slovenskemu planinskemu društvu" - to je takratnemu "slovenskemu planinskemu združenju", ki je kot SPD že združevalo prve podružnice, častne člane, imelo v okviru le tega tudi "upravljalni" organ t.i. "osrednji odbor", dobili končno po 110. letih vendarle v upravljanje in last v Planinsko zvezo Slovenije in tako zagotovili, da ta slovenski dragulj na vrhu Triglava, simbolu slovenstva, dobi pravičnega in očetovskega lastnika in skrbnika, to so vsi planinci, planinska društva združena v Planinsko zvezo Slovenije.
Srčno si to želimo in tudi po tihem pričakujemo, da se bo tako tudi zgodilo - to je vpis in prepis zemlje in premičnine vrha Triglava na Planinsko zvezo Slovenije, kajti "garancija" in dokaz bo potrditev pravne in demokratične slovenske državnosti, na katero smo stavili vse, obljubljali in garantirali na 1. maja v letu 2004, ko je Slovenija pravnomočno vstopila v Evropsko skupnost. Tudi v tem zagonu in v to čast so zaplapolale zastave Slovenije, Planinske zveze Slovenije in Evrope na "markantnih" vrhovih slovenskih gora. In prav s temi pritrdili in zagotovili, da se je "zgodila" zanesljivo demokratično pravna pravičnost in red, upamo in pričakujemo.
Dragi planinci, prijatelji, sodelavci! V letu 2005 vam želim, kar največ lepega in srečno doživetega v gorah. Veseli bi bili, da razvijate napredne planinske misli, da boste, kar najbolj predani društvenemu planinskemu prostovoljstvu in boste po najboljših močeh širili planinska sporočila, privabljali nove in vaše stare znance, sosede, prijatelje za včlanitev v vrste članov PZS - društev in klubov širom Slovenije, kjer se dobi nova znanja, informiranja o lepem gorskem svetu in novih srečah in obzorjih.
Predsednik Planinske zveze Slovenije
mag. Franci Ekar