Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Rutarski vršič

Krnico Za Akom in dolino Belega potoka razdvaja dolg greben, ki se spušča s Kukove špice

 

Rutarski vršič

V torek zgodaj dopoldne je »rak« preščipnil Sonce oziroma je to stopilo v ozvezdje Raka, kar pomeni, da smo imeli opravka z najdaljšim, natančneje pa najdlje trajajočim svetlim delom dneva v letu. Tega dne padajo namreč sončevi žarki opoldne pod pravim kotom na vse kraje po svetu, ki ležijo na rakovem povratniku. To je na vzporedniku 23,5 stopinje severne (ob zimskem sončevem obratu pa južne) geografske širine. Pri nas je dan, ko se zgodi poletni sončev obrat bolj znan kot kresni dan, morda tudi zaradi reka, da se »o kresi dan obesi«. Tudi zato je sam kresni kakor dnevi okrog tega dne, sicer osrednjega poletnega praznika pomemben vremenski kazalec. Slabo vreme ni dobro za orehe, po tem dnevu pa tudi preobilna moča ni več dobrodošla. In nenazadnje kakršno je vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic.

 

Dolgotrajni svetlobi pa se je v zadnjih nočeh pridružil še močan lunin sij, saj se je »napolnila« luna do konca prav včeraj zjutraj nekaj po 6. uri. Še en razlog ali izgovor več, za pojasnitev vašega nenavadnega obnašanja, reagiranja ali »poskočnega« spanca v zadnjih dneh. Konec tedna, ki je pred nami, bo prav poleten, torej se v gorah ne bomo mogli izogniti upajmo, da šele poznopopoldanskim ali večernim nevihtam oziroma podobnim osvežitvam. Ampak, saj je do takrat že večina pametnih gorohodcev kje nižje, kjer si v gorskem potoku namaka premrle, od hoje utrujene noge in razbeljene podplate. Sicer je pa skoraj vedno tako, da so težave z manjšino, problemi so predvsem okrog »avtomobilsko« dostopnih vrhov. Na Vršiču na primer, ni noben bližnji vrh (2500 tisočaki so izvzeti!) oddaljen več kot dve uri tako, da ni nič »hudega«, če se odpravimo nanj šele sredi dneva. Samo kaj, ko prinese nevihto že v uri ali dveh ali pa se nam ta »naredi« prav nad našo glavo. In potem se prijeten izlet kar naenkrat spreobrne v »dnevno moro«. zato pomnite, da poleti v gorah res velja rek rana ura, zlata ura!

Če že ne greste na morje zdaj, večina Slovencev je prepričanih, da je to prva dopustniška destinacija in šele potem so na vrsti gore (seveda le tisti, ki si lahko oboje sploh še to privoščijo!), bo prišel prav tudi kakšen manj pohleven gorski vršič. Ali pa si izberite mogočneža, ki se mu lahko s pomočjo sodobne prometne tehnike in tehnologije bolj približate. Na vsak način pa morate opraviti glavnino dela pred poldnevom. Mi se bomo to pot pridružili tistim prvim, »vršičnjakom«, saj vam predlagamo, da se odpravite na Vršič nad Martuljkom ali tudi Rutarski vršič (1699 m). Njegova nadmorska višina je ravno pravšnja za preskus gorniških sposobnosti pred obiski že omenjenih mogočnežev nad gozdno mejo. Razgled z vrha nam gotovo ne bo dajal vtisa, da smo na robu Martuljških gora, ki so videti s severne strani res divje in nepristopne. Vseeno pa je v njihovem podnožju nekaj vršičev, ki so dostopni tudi »šodrovcem«.

Krnico Za Akom in dolino Belega potoka razdvaja dolg greben, ki se spušča s Kukove špice. Spodaj, že med macesni, se še zadnjič malce vzpne, in sicer prav v Vršiču nad Martuljkom. Vrh je prvovrsten razglednik na Zgornjesavsko dolino, Zahodne Karavanke in celo proti Ziljskim Alpam z Dobráčem. Če pa se obrnemo na drugo stran proti jugu, nam ne bo prav toplo, saj se nam v vsej svoji veličini razgalijo pod ostenji te dni še precej snežne Martuljške gore. Tudi najlažji dostopi nanje s te strani zahtevajo kar nekaj plezanja in orientacijskega znanja. S tem se na poti proti našemu današnjemu cilju ne boste ukvarjali, razen če boste zašli, kar pa višje zgoraj niti ni tako težko. Izhodišče je Martuljek, kjer nas kažipoti usmerijo proti znanima slapovoma, ki ju lahko obiščete po lastni presoji glede na vaš »timing«. Prvi dve uri bomo sledili markirani poti proti Bivaku III Za Akom. Ko se bo po strmem in skalnatem odseku planinske poti, prek katerega nam pomagajo žičnata varovala in klini pred nami odprla že omenjena krnica, bomo skrenili s poti kar po levi gruščnati grapi. Nato pa moramo na drugi strani grape v gozdu poiskati stezo, ki nas usmeri proti severovzhodu na manjše sedelce tik pod vrhom »našega Vršiča«.

Po gozdu, skozi katerega se vijejo okljuki naše steze bomo v dobri uri le prikolovratili na omenjeno sedelce tik pod vrhom, nato pa levo po robu in že smo na razgledniku. Tu in tam nas bo na skali presenetilo rdeče znamenje in črki PP. To so oznake gorniške poti Planica-­Pokljuka, ki se vije okrog gozdne meje po brezpotjih gorskih dolin med obema izhodiščema. Tudi vrh Rutarskega vršiča je že nad gozdno, ne pa tudi nad drevesno mejo, toda macesni ne bodo ovirali veličastne okoliške panorame. Zelena travna preproga nas kar sama kliče k počitku in malici. Sestopili bomo spet nazaj do sedelca tik pod vrhom in nato levo po strmem brezpotju, občasno se bo med podrtimi drevesi pokazala celo stezica. Na približno 1300 m bomo stopili v zatrep doline Belega potoka. Kmalu »po rojstvu« izgine voda v korita s številnimi tolmuni, med katerimi poskakujejo slikoviti slapovi imenovani Skočniki. Steza k našemu izhodišču se ves čas spušča levo ob Belem potoku, nekoliko nižje pa spet zavijemo močno v levo, stran od potoka. Sprva čez strm, nato pa čez planotast, skoraj raven svet planine Záprete, se pot spodaj prevesi čez strm skok in spremeni v neprijazno traktorsko vlako, ki nas pripelje v dolino. Vmes smo nalašč še kaj izpustili, da boste tudi sami pozorno opazovali in poslušali ter doživljali to visoko pesem in harmonijo neukročene narave nad Martuljkom.


Z to popotnico njih avtor, Miha Pavšek, zaključuje nekaj več kot sedemleten niz objav (za Radio Dur). Obljublja pa: Ko se bo nabralo novih dogodivščin in podvigov, načrtov zanje je za celo malho, pa se morda spet kdaj beremo.
Sicer pa bo Miha, kot naš član, seveda še naprej sodeloval z nami, le to rubriko (vsaj zaenkrat) zapušča..

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "Rutarski vršič"

Tomaž Ogrin,

Upam, da se bo odločil natisniti ta bogata in poučna besedila v knjižici. Je le drugače, prikladneje občasno prebirati, zbrano skupaj in z abecednim kazalom po različnih omenjenih pojmih, krajih, itd. zadaj, kot brskati po spletu.

Čestitke za minulo delo.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti