Majski izleti po razbohoteni naravi so nekaj neponovljivega. Povsod ena sama energija, po drugi strani pa so kotički, ki delujejo na človeka prav pomirjujoče - in Rakov Škocjan je gotovo eden takih.
Dolina miru
O prazničnem vremenu tokrat res ne gre izgubljati besed. Morda je bila gorkota, ki nas je doletela ob koncu minulih praznikov komu morda že celo v napoto. Sicer pa ravno prav toplega in vlažnega vremena tako ali tako ni oziroma je bolj ali manj izmišljeno - kadar je namreč govora o povprečjih oziroma vremenski statistiki. Ta nam je že postregla s podatki za pretekli, osrednji spomladanski meteorološki mesec, ki so pokazali, da smo imeli temperaturno povsem povprečen mesec. Večinoma je bilo nekoliko topleje od povprečja 1971 2000, hladneje pa le ob morju. To se je v letošnjem prehladnem marcu pošteno ohladilo. Včeraj se je končalo obdobje »prve sončne kuhinje«, saj so se že danes se temperature spet vrnile v ustaljene okvirje za prvo majsko dekado. Konec tedna bo prišel nad naše kraje še nekoliko hladnejši zrak, zato bo vreme spet bolj aprilsko. Seveda bodo tudi sončna obdobja, a zaradi labilnosti atmosfere (zdaj se namreč tla prek dne že pošteno ogrejejo) ne bo manjkalo »vlažno mokrih« vložkov.
Ob nezanesljivem vremenu ni, da bi se preganjali po naših najvišjih vršacih ter obiskovali drzno speljane planinske poti ali zahtevna brezpotja. Počakajmo še raje malo, da bo skopnel sneg tudi na bolj osojnih legah, medtem pa jo mahnimo še na kakšno kolesarsko pohodno turo, dokler še ni za to prevroče. To pot vas vabimo v enega naših najlepših zavarovanih kraških območij, v krajinski park Rakov Škocjan (za naravno znamenitost so ga razglasili že leta 1949). Kraška dolina, ki jo je izoblikoval nekdaj podzemeljsko tekoči potok Rak, je le ena od mnogih vodnih žil v zaledju Ljubljanice. Po njej je dobila ime vsa dolina, natančneje po tamkajšnjih rakih. Tudi najti je ne bo težko, saj nas bodo nanjo kmalu za izvozom iz avtoceste pri Uncu opozorile informacijske table. Obisk Rakovega Škocjana je idealen za družinsko potepanje in morda še bolj za kolesarjenje, blizu pa je tudi železniška postaja Rakek. Dolgčas vam ne bo niti v slabem vremenu, ko še posebej oživijo izviri na levem robu doline. Večji so Prunkovec, izvir v Biserjevem lazu in ločici, v Burjevki in Kotliči. V nekaterih so našli redko, endemično vrsto polžka, v dolini, ki jo obdajajo jelovo bukovi gozdovi, pa raste tudi razmeroma redka praprot močvirska krpača.
Med Cerkniškim in Planinskim poljem teče kraška Ljubljanica večinoma pod zemljo, na površju se prikaže le v okoli 6 km dolgem Rakovem Škocjanu. Dolina je nastala z udrtjem stropovja nekdanjega podzemeljskega rova, od katerega je ostal le znameniti Veliki naravni most, ki na koncu veličastno zapira dolino, umeščeno med prostranimi kraškimi gozdovi in v sosedstvu kraških polj in uval. Na začetku izvira potok Rak iz Zelških jam ter teče prek udornice, nad katero se skoraj 40 m visoko boči Mali naravni most. Po krajšem rovu se potok le prebije v Rakovo dolino, za katero je značilno umirjeno in sproščajoče razpoloženje, za kar skrbi predvsem lenobno tekoči potok Rak. Sredi notranjskih gozdov se tako kar naenkrat znajdemo v svetli dolini, kjer je ob potoku zdaj širša, zdaj ožja ravnica, ki je v času visokih spomladanskih in jesenskih voda pogosto poplavljena. Nekdaj so v potoku živeli raki jelševci, ki so jih pred leti znova naselili, saj so jih uničile račja kuga in onesnaženi okoliški pritoki iz bližnje Cerknice.
Rakov Škocjan je "kras v malem", saj so tam zbrani številni kraški pojavi v značilnih oblikah. Ob nizki vodi ponikne Rak že pred Velikim naravnim mostom, ob visoki vodi pa teče pod mostom dalje v Tkalco jamo. Izjemno visoke vode, kakršne so bile jeseni leta 2000, zalijejo celo ves 37 m visoki obok Velikega naravnega mostu. Za njim se končni del udorne doline zoži v sotesko, ki jo zaključuje Tkalca jama. Vhodna dvorana jame je dostopna le ob nizki vodi, zato je varneje, da si jo ogledamo kar z mostu, prek katerega nas do izhodišča za obisk pripelje prašna cesta. Morda se zdi vse skupaj nekoliko zapleteno, ko pa boste pri gostišču, kjer se začenja naravoslovna učna pot, bo vse kot na dlani. Priporočamo, da obkrožite celotno dolino, za kar boste potrebovali pol dneva. Če vaša ali radovednost vaših malih sopotnikov še ne bo potešena, lahko »obkolesarite« še bližnje Cerkniško ali Planinsko polje in nadaljujete zapleteno zgodbo o reki s štirimi imeni. V pokrajini s takimi in tolikšnimi naravnimi posebnostmi postane marsikatera pravljična zgodba kaj hitro resnična. Dodajte še malo fantazije in vedrega razpoloženja in dan, pa čeprav malce oblačen ali celo deževen, bo minil v zadovoljstvo vseh kot bi trenil.