Rdeča nit aprilskih dni je voda, mi pa vas to pot vabimo na kolesarsko potepanje med gorami in ob vodi skozi Baško dolino.
Dolina nenavadnih imen
Letošnji april znova potrjuje, da bi moral imeti bolj »žensko« ime. Ne samo, da je muhast in nepredvidljiv, ampak nas je povrhu vsega prve dni meseca z nenavadno lepim vremenom pošteno zavajal. V visokogorju Julijcev je skoraj pol metra novega snega, jutri in v soboto pa obstaja tudi tu spodaj, seveda predvsem na izpostavljenih legah, možnost slane. Držimo pesti, da se bo vsaj tam, kjer je zdaj vse v cvetu le pojavil kak vetrič ali oblačni pokrov, da nam ne treba jesti in kupovati uvoženih marelic, breskev, češenj in nenazadnje tudi vina! Oba prej omenjena dejavnika sta sicer najboljša naravna zaščitnika pred pozebo. Glede vremena je v teh dneh najbolj zanesljivo, da pred odhodom pogledate skozi okno, pa še v tem primeru morate paziti, skozi katerega. Najbolj bo kar skozi tistega, od koder prihajajo oblaki. Če imate za hišo še kaj bolj pokončnega, na primer kakšen hrib ali celo sleme, pa se morate ozreti tudi tjakaj. Sumljive meglene kape in druga »vodna« pokrivala, so prav tako med zanesljivimi znanilci padavin.
In na padavine nam aprila res ni treba prav dolgo čakati. Ker boste nekateri »praznovali« kar ves prihodnji teden ne bo odveč podatek, da vsaj začetek tedna vreme ne bo prav spodbudno. Od nedelje pa do torka bo v glavni vlogi spet dež, snežilo pa bo le po »krepkejših« dvatisočakih. So pa obeti, čeprav zaradi oddaljenosti teh dni precej manj zanesljivi, boljši za praznično sredo oz. drugo polovico tedna. Vsekakor se bo našel vsaj dvodnevni paket suhih dni za daljše izlete ali celo ture. Najbolj zagnani smučarji pa boste lahko pristavili piko na i letošnji sorazmerno dobri in dolgi smučarski sezoni. Turnim smučarjem pa ostanejo še vse senčne in višje ležeče malo bolj sončne lege vsaj še v prvi polovici prihodnjega meseca, namenjenega predvsem ljubezni. Del te, namreč ljubezen do Narave, boste lahko pokazali že jutri ob dnevu Zemlje na številnih akcijah širom po Sloveniji. Zato vas v imenu organizatorjev pozivamo, da se jih udeležite oziroma se pridružite somišljenikom. Ni namreč vseeno, kakšen bo ostal ta planet našim zanamcem!
Zemljepisno ime Baška grapa ne označuje le ozke doline ob reki Bači, ampak tudi močno razčlenjen svet severno nad njenim dolinskim dnom, ki se naslanja na venec Spodnjih Bohinjskih gora med Voglom, Črno prstjo ter njihovimi nižjimi vzhodnimi obronki. Na obe kolesarski izhodišči ali pa cilja, to sta Podbrdo in Most na Soči, se lahko pripeljete z vlakom oziroma avtovlakom iz Bohinjske Bistrice. Dolina med izlivom Bače v Idrijco in prevalom proti Selški dolini, kjer je Petrovo Brdo, meri v dolžino okrog 30 km. Ozko dolinsko dno se nekoliko razširi le ponekod ob sotočjih vodotokov, kjer se iz glavne doline zlasti proti severu odpirajo stranske grape s slikovitimi soteskami ter slapovi in morda še bolj nenavadnimi imeni. Poseben pečat poselitvi je namreč vtisnila kolonizacija priseljencev s Tirolske, natančneje Pustriške doline v 13. stoletju.
Na nekoč sklenjen nemški jezikovni otok v Baški dolini nas še vedno spominjajo značilni priimki, popačena, fonetično zapisana imena potokov (na primer Kacenpoh > Katzenbach, slovensko Mačji potok), okoliških vrhov (Jehle, Lajte, Stonbont), krajevna (Grant) in ledinska imena (Rajtler, Ejbrat, Jolpak) ter značilna govorica starejših ljudi, ki zamenjujejo sičnike in šumnike ter ne poznajo dvojine (morda so prav zato še bolj prijazni ...). Glede na lego bi pričakovali gorske podnebne razmere, vendar je k omilitvi teh pripomogla predvsem odprtost doline proti jugozahodu. Dolina je prometno pomembna predvsem zaradi leta 1906 dograjene železnice med Novo Gorico in Jesenicami, ki vstopi pri Podbrdu v skoraj 7 km dolg predor in ga zapusti v Bohinjski Bistrici. Cesta med Bačo pri Modreju in že omenjenim Petrovim Brdom je ovinkasta in ozka, skratka kot nalašč za praznično kolesarjenje v znamenju vode, saj vas med potjo ves čas spremljajo Bača in njeni pritoki. Seveda si lahko ogledate tudi kakšno od »višinskih« naselij (Bača, Stržišče, Rut, Kneške Ravne idr.), pri čemer pa vam ne uide kakšna urica grizenja kolen v še kako strme klance. Pa kaj to, ko ste enkrat tam zgoraj in se razgledate naokoli, je vse hudo precej pozabljeno, pred spustom pa le še enkrat preverite delovanje zavor. Baške kolesarske poti namreč ne dovolijo krajšnic ...