Kot vedno z dobrimi stvarmi, je z današnjim dnem tudi vremenu odbila zadnja ura. Če kaj, ne bo v prihodnjih dneh dolgočasno prav vreme, zato naj to pot gore kar še malo počakajo na naš obisk!
Povsod en sam plevel
Sicer pa pogrešajo padavine predvsem kmetje. Kmet namreč ne bo reven, če bo april deževen, drugi pregovor za vremensko najbolj muhast mesec v letu pa pravi, da več kot ima leto dni, se aprila vreme spremeni. Za popoln videz spomladanske pokrajine manjka v teh dneh le še kapljica oziroma nekaj kapljic vode in iz zemlje bodo prilezli še zadnji sramežljivci, ki vztrajajo v njej do zadnjega. Prav lahko se zgodi, da bo pljusknil čez Alpe še kakšen val hladnega zraka, zato temu ne bi mogli reči sramežljivost, temveč bolj preračunljivost. To se bo zgodilo kar v naslednjih dneh, saj se bo sprva moči pridruži še sneg. Kaže, da bo količina padavin ponekod več kot omembe vredna in tudi snežinke naj bi spet priletele precej pod 1000 m, krajevno oziroma ob intenzivnejših padavinah tudi še nekoliko nižje.
Na spomladanskih sprehodih se dobesedno ne moremo izogniti regratu. Aprila in maja prekrijejo travnike njegovi zlatorumeni cvetovi. Teh je prav povsod dovolj, prav ta razširjenost pa je kriva, da ga prištevamo k plevelom. Marsikateri tujec, ki zaide k nam v tem delu leta se čudi sključenim in z najrazličnejšim »orožjem« opremljenim in čepečim postavam, ki se pomikajo sem in tja po »bojnem« polju. Zaradi bogastva zdravilnih in krepilnih snovi je namreč tudi imenitna zdravilna rastlina. Med najpomembnejšimi učinkovinami so čreslovine, grenčine, inulin, eterično olje, holin, vitamini A, B in C ter rudninske snovi. Spomladi nabiramo predvsem korenine in liste. Slednje uživamo kot solato (seveda mora stopiti noter še kaj »prašičjega« in nekaj domačega kisa), kasneje, ko ima rastlina že popke, pa nabiramo le zgornjo polovico listov. jeseni nabiramo predvsem korenine, nasploh je pomembno da nabiramo posamezne dele rastline ob pravem letnem času. Na ta način je zdravilni učinek rastline največji.
Regrat (bolj učeno se mu reče Taraxacum officinale) nam pomaga izboljšati celotno presnovo, saj vpliva enakomerno na vse organe, sestavne dele prebavnega trakta. Po drugi strani pa tudi pospešuje izločanje seča ter čisti kri, pri zunanji uporabi pa je učinkovito zdravilo zoper čire, vnetja in kožne bolezni. Znana je tako imenovana spomladanska očiščevalna kura: za spodbujanje presnove in izločanje žolča pijemo štiri do šest tednov čaj, pripravljen iz regratovih listov (dvakrat dnevno po eno skodelico). Osvežilno kopel za roke in noge pa pripravimo tako, da vzamemo na liter vode prgišče narezanega, svežega regrata. Posušene liste, cvetove in drobno narezane korenine lahko prihodnjo zimo uporabimo za čajni preliv. Na skodelico damo eno do dve čajni žlički te mešanice.
V naslednjih tednih in mesecih bo vse bolj aktualen seneni nahod, ki ga lahko omilimo ali celo preprečimo, če zjutraj, ko vstanemo, popijemo skodelico čaja iz regratovih listov in z limoninim sokom, zvečer pa, po požirkih, čaj iz lipovega cvetja. Takole, to je le nekaj nasvetov iz domače »regratove« lekarne, kakšnega pa morda poznate tudi sami. Ljudje smo pač taki, da v primeru zdravstvenih težav kaj radi posežemo po naravnih zdravilih, in tako je tudi prav. Regrat je na voljo res skoraj vsem in povsod ter vso pomlad. Višje zgoraj pa tudi poleti, avtor teh zapiskov ga je nekega julija jedel celo na Kredarici! V Triglavskem domu so nam namreč postregli z regratovo solato, nabrano kar okrog koče. Res je malce pogrenila, a nismo bili na to niti pozorni, saj nam je na tej višini še kako teknila. Prav grenak okus je ponavadi tisti, ki govori o prisotnosti železa, ene od pomembnih sestavin uravnotežene prehrane vseh fizično bolj dejavnih ljudi. Tudi ta konec tedna se potrudite za to, da se boste lahko tudi vi uvrstili mednje.
