Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kranjska reber

Oktober 1996: Obisk te gorske skupine priporočamo tistim, ki ljubijo samoto, saj nad zadnjimi kmetijami ne bomo srečali prav veliko ljudi, pa tudi mi ne bomo nikogar motili. Gorski predeli so pozabljeni in slabo obiskani.

REKREACIJA

Kranjska reber


Na jugovzhodnem predelu Kamniških Alp se razteza samostojno pogorje, podolgovat gozdnat greben, ki ponuja neobičajen pogled na osrednje Grintovce. Področje, imenovano Rogačeva skupina, ima sredogorski značaj, vrhovi grebena pa so prav primerni za jesenski nedeljski izlet.

Jesenski izleti v sredogorje nas privabljajo z umirjenimi barvami in bolj stabilnim vremenom kot je bilo poleti. Kranjska reber (1435 m) ali Kačji vrh, kot so jo nekoč imenovali, je gozdnat vrh, dobro viden tudi iz Ljubljanske kotline. Spoznali jo bomo po "pleši", kopastem travnatem vrhu med Veliko in Menino planino. To je malo obiskan in lahko dostopen vrh, primeren tudi za izlete z otroki. Nahaja se med dolinama Drete (Gornji Grad) in Podvolovljekom (Luče), to je dolina, ki jo je jeseni devetdesetega leta opustošila narasla Lučnica. Je eden od vrhov grebena, ki se vleče ob vsej dolini Podvolovljeka. Ostali vrhovi so še Plešivec, Kašni vrh, Kunšperski vrh, Lepenatka, Mali in Veliki Rogatec (ali Mrtvi menih, za domačine Rogac) ter Arničev vrh. Vsi vzponi na vrhove so lahki razen na Rogatec. Pristop nanj je zahtevnejši, saj si pomagamo s klini, pot pa poteka po mestoma izpostavljenem, ostrem grebenu.

Obisk te gorske skupine priporočamo tistim, ki ljubijo samoto, saj nad zadnjimi kmetijami ne bomo srečali prav veliko ljudi, pa tudi mi ne bomo nikogar motili. Gorski predeli so pozabljeni in slabo obiskani. Planinskih koč tu ni, turistične kmetije so v dolinah, najvišje domačije pa so prazne. Med Lepenatko in Rogatcem je razgledna planota oz. sedlo Kal, kjer je planinsko društvo Gornji Grad sicer postavilo manjši zasilni bivak za primer slabega vremena (ključ v dolini). Kašna planina pod Kašnim vrhom je še živa. Za ves predel so značilne naravne znamenitosti in lepote, kot dolina Kanolščice, soteska Mačkovca, Ugovške in Špehove peči idr. Od Kala nas označena pot po nekaj minutah hoje pripelje do Riharjeve hojke, precej starega in obsežnega iglavca (7 m). Tukajšnji kraji pa so znani tudi po kulturno-zgodovinskih in etnoloških značilnostih. Tu bomo našli precej znakov ljudskega stavbarstva v kmečkih domovih. Za obisk je zanimiva cerkev sv.Lenarta pod Lepenatko, znana po verigah in okovih ter skrivanju menihov benediktincev. Tudi v geološkem pogledu gre za izredno zanimivo področje. Na Kranjski Rebri se rastlinje in skale razlikujejo od ostalih v Grintovcih. Za goro je namreč značilna vulkanska sestava tal, kakršna je le še na Pohorju in Smrekovcu. Voda ne ponikne, zato po pobočju naletimo na več izvirov. Pozimi nudita Kranjska Reber in Lepenatka v ugodnih snežnih razmerah prijetno turno smuko. Spomladi nam pot popestri bujna flora, poleti in jeseni pa obilica gozdnih sadežev.

Proti vrhu Kranjske rebri. Foto: V. H.

Razgled z vrhov je izredno zanimiv, saj gledamo znane gore iz neobičajnega zornega kota. Pogledi objamejo na jugu bližnjo masivno in gozdnato Menino planino, širok hrbet Dobrovelj ter prostorno Gornjegrajsko dolino, ob lepem vremenu pa razgled seže do Ljubljanske kotline, po vrhovih Dolenjskega hribovja, notranjskih kraških planot in Zasavskih hribov. Na vzhodu imamo lep razgled preko Zadrečke in Savinjske doline na Golte ali Mozirske planine in Smrekovec, zadaj pa na Uršljo goro ali Plešivec in Ponikevsko planoto z razgledno Goro Oljko. Na severu vidimo samotno Raduho desno od nje pa ošiljene špice in strme pečine bližnjega Rogatca. Proti severozahodu se preko doline Podvolovljeka dvigata Ojstrica in Planjava, Veliki vrh z obsežno Dleskovško planoto ali Vežo, prav na zahodu pa je planota Velike planine z Rzenikom in Konjem.

Na glavni greben vodi več lahkih označenih in neoznačenih poti iz doline Drete in Podvolovljeka, ena (označena) pa je grebenska od prelaza Črnivec. Ta nas pripelje po dveh urah hoje na vrh Kranjske Rebri. Pot nas vodi večinoma po gozdu, vršni del pa po travnikih, kjer je bolj razgledno. Zaradi redkega obiska so nekatere poti na greben slabo uhojene in ponekod tudi zaraščene. V tem primeru nam še najbolj pomaga razgovor z domačini. Ta je lahko zanimiv in poučen, saj tukaj hranijo mnogo prvin ljudske kulture, šeg, običajev in pripovedk. Svet je na gosto prepreden z gozdnimi cestami, tako da se lahko z avtom pripeljemo precej visoko. Zaradi pristnejšega stika z naravo in tukajšnjimi prebivalci pa je bolje, da se na pot odpravimo že iz doline. Makadamska gozdna cesta nas pripelje prav do pod Kašne planine, od koder je do vrha Kranjske Rebri samo 20 minut. Če naredimo krožno turo, se lahko po tej poti vrnemo z vrha na izhodišče. Tura je lahka, vzela pa nam bo samo pol dneva. Za lažje spoznavanje terena in orientiranje nam pomagajo planinski vodniki, kjer so opisani nekateri vzponi na vrhove: Stritar - Grintovci in 111 izletov po slovenskih gorah, Ficko - Kamniške in Savinjske Alpe, Klinar - Sto slovenskih vrhov. Uporabimo lahko naslednje zemljevide: planinsko karto Kamniške in Savinjske Alpe, izletniško karto Savinjska dolina in širša okolica ali Atlas Slovenije.


Razgled s Konja: Velika planina (desno), Kranjska reber (levo), za njo Menina. Foto: V. H. Dodano iz arhiva.

Vladimir Habjan
Foto: V. H.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti