Marec 1997: Kakšna je oprema in kje jo kupimo? Oprema se razlikuje od alpske. Lahko sicer uporabimo tudi alpsko, vendar bomo s tem težje premagovali teren, pa tudi več bomo nosili, če ne bomo hodili v pancerjih.
REKREACIJA
Turno smučanje
Drsenje po nedotaknjenih belih vesinah
Turno smučanje postaja zadnja leta vse bolj popularen šport Slovencev, saj se vedno več smučarjev odloča za to obliko rekreacije. Kogar zasvoji, temu postane smučanje po urejenih smučiščih dolgočasno. Za tiste, ki se boste odločili za to vrsto športne aktivnosti, navajamo nekaj osnovnih navodil.
Kaj je turno smučanje? To je hoja s smučmi in smučanje po naravnih gorskih terenih. Turno smučanje vključuje dve športni prvini, zimsko gorništvo in smučanje. Za varno turno smuko je dobro, da poznamo zimske gore. Potrebujemo še smučarsko znanje, najbolj smukaško in plužno tehniko, pomembna pa je tudi stabilnost na smučeh. Ko se vzpenjamo, lahko drsimo na smučeh, jih vlečemo za sabo ali jih nosimo na nahrbtiku, ko sestopamo pa smučamo. Smuči nam omogočajo pri visokem snegu bolj lagodno napredovanje, kjer bi se sicer neizmerno mučili s hojo. Prijetne strani tega športa so hoja po samotnih snežnih terenih, smučanje po nedotaknjenih belih poljanah, manj prijetne pa naporna hoja navkreber, prijemanje snega na pse in še kaj. Turno smučanje je ena od športih aktivnosti pri kateri se najbolj enakomerno telesno razgibamo.
Na Rodico. Foto: Vladimir Habjan
Kakšna je oprema in kje jo kupimo? Oprema se razlikuje od alpske. Lahko sicer uporabimo tudi alpsko, vendar bomo s tem težje premagovali teren, pa tudi več bomo nosili, če ne bomo hodili v pancerjih. Pri hoji navzgor nam pomagajo posebne vezi, ki omogočajo, da lahko hodimo ali smučamo (podobno kot tek na smučeh). Na strmem terenu uporabimo podstavek ("štenga"), da smo s telesom čimbolj vodoravno. Najbolj uveljavljene vezi so Silvretta in Tyrolia. Smučamo lahko z alpskimi ali turnimi smučmi, slednje so nekaj krajše, širše in mehkejše, spredaj imajo luknjo za vleko, zadaj pa zarezo za kože. Najbolj uveljavljene smuči pri nas so Elan in Hagan. Namesto alpskih "štoperjev" uporabljamo varnostne paščke. Turni pancerji imajo gumijast podplat, mehah notranji čevelj (lahko iz goretexa) in školjko. Notranji čevelj lahko vzamemo iz školjke ven in ga samostojno uporabljamo (npr.v koči). Pancerjev je več vrst, razlikujejo pa se po teži, kvaliteti in trdoti, z mehkejšimi lažje hodimo, s tršimi pa smučamo. Modelov, ki se dobijo pri nas, je precej: Dinafit, Dachstein, Koflach, Nordica in še drugi. Posebne kože imenovane psi so trak, ki ga nalepimo na spodnjo stran smuči, da nam ne drsi, ko se vzpenjamo. Širina psov naj bo nekaj ožja od smuči. Boljši materiali (npr.moher) se poznajo pri uporabi, saj se sneg manj prijemlje, psi pa se težje odlepijo. Najbolj razširjeni so Coll-texovi. Pri hoji po trdem snegu nam pomagajo srenači (nekakšne smučarske dereze), da nam ne zdrsne. Uporabljamo lahko navadne ali zložljive palice, boljše so večje krpljice kot običajne alpske. Priporočljiva oprema turnega smučarja je še lavinska žolna, to je naprava, ki nam z oddajanjem ali sprejemanjem signalov omogoča najti zasutega v plazu. Pomožno vrvico (cca.5m, 6-7mm) potrebujemo za vleko smuči. Nahrbtnik naj ima nastavke za nošnjo smuči. Poleg tega moramo imeti s seboj tudi vso ostalo potrebno opremo za zimske gore, obvezno pa: toplo in rezervno obleko, rokavice, gamaše, sončna očala, zaščitno kremo, opremo za bivak, svetilko, prvo pomoč, čutaro ter hrano z rezervo, za visokogorje pa še cepin in dereze. Prav nam pride tudi orodje za popravilo opreme, maža za smuči in lepilo za kože. Oprema je kar draga, kupimo pa jo lahko v vseh trgovinah z alpinististično opremo (Ljubljana, Maribor, Tržič, Novo mesto idr.). Z nakupom opreme v tujini ne bomo prav veliko prihranili.
Kje in kdaj lahko turno smučamo? Po sredogorju in visokogorju, v Julijcih so visokogorski cilji npr.: Rodica, Vogel, Komna, Lanževica, Dolina Triglavskih jezer, Velo polje, dolina Za Kopico, Kanjavec, Krma (Triglavski smuk), Veliki Draški vrh, Viševnik, Za Cmirom, Križ, Mojstrovka, Kotovo sedlo, Kanin idr., v Karavankah: Stol, Golica, Veliki vrh, Košuta, Kamniške Alpe pa so zahtevnejše: Grintovec, Rinke, Ojstrica idr. Ob ugodnih snežnih razmerah so prijetni tudi sredogorski ali še nižji cilji kot.: Blegoš, Ratitovec, Porezen, Velika Planina, Lepenatka, Snežnik, Matajur, Slivnica, Polhograjsko in Škofjeloško pogorje idr. Primerni turnosmučarski tereni so tudi v bližnji Avstriji in Italiji. Ločimo zimsko in spomladansko smuko. Pozimi smučamo večinoma v sredogorju, spomladi pa v visokogorju. Pozimi je precej mraz, ogrožajo nas plazovi. Spomladanske smuke so prijetnejše zaradi lepšega vremena, razmere so večinoma dopoldne še primerne, popoldne pa se sneg zmehča in je smuka zahtevnejša. Planinska zveza Slovenije prireja vsako leto več tečajev turnega smučanja, ki se jih lahko udeležimo. Nekatera slovenska planinska društva prirejajo turnosmučarske izlete.
Kje lahko kaj preberemo o turnem smučanju? Priporočljiva literatura je naslednja: Turni smuki, 2.izdaja (Črnivec, Praček), to je vseslovenski turnosmučarski vodnik iz leta 1985, Turno smučanje (S.Kristan) 1988, to je 13.knjižica iz zbirke Razgibajmo življenje, Strme smučine (Zorčič, Ogrinec) 1991 in poglavje iz starejše knjige P.Šegule Nevarnosti v gorah iz leta 1978. Samo nekateri planinski zemljevidi imajo vrisane turnosmučarske proge, npr.: Triglav, Grintovci, Stol in Begunjščica, Kranjska gora, Storžič in Košuta ter Trenta (vse 1:25.000). Pa srečno!
Pod Dovško Babo. Foto: Branko Golli. Dodano iz arhiva.
Vladimir Habjan