Februar 1998: Značilnost Raduhe so tudi najvišje domačije na Slovenskem (kmetija Bukovnik, 1327 m, je najvišja na Slovenskem). Zgodovinsko je zelo pomembna stara deželna meja med Štajersko in Koroško.
REKREACIJA
Raduha
Ozka soteska Savinje ločuje osrednji del Kamniško Savinjskih Alp od svojega zadnjega vzhodnega dvatisočaka. Tu se lahko sprehajamo, hribolazimo, plezamo po zavarovani poti in v pravi steni, pozimi pa turno smučamo.
Raduha kaže še zadnje visokogorske poteze vzhodnega roba tega pogorja. To je dolgo sleme, ki ima smer jugozahod – severozahod. Najvišji vrh doseže v Veliki Raduhi (2062 m), proti vzhodu pa si sledijo še Mala Raduha (2029 m), ki jo sedlo Durce ločuje od sosednjega Laneža (1925 m), zadnji vrh pa je Jelovec (1808 m). Dolgi greben se začne pri gostišču Rogovilec ob Savinji, na severovzhodu pa jo dolina Dupljenka ločuje od Smrekovškega pogorja. Na severu se stika preko prevala Spodnje Sleme z Olševo, ki spada v Karavanke. Na jugozahod kaže gora precej pohlevno lice, pobočja so poraščena s travo, rušjem in nižje macesnovimi ter smrekovimi gozdovi. Na severozahod pada s 300 – metrsko steno proti krnici Grohat. Pečine so razrite s številnimi žlebovi, grapami, med katerimi so skalni stebri in travnate police. Čeprav stena ni primerljiva z najmogočnejšimi pri nas, pa vendarle tu najdemo tudi najtežje plezalne smeri.
Raduho sestavljajo debeli skladi dachsteinskega apnenca. Naravna znamenitost južnega dela gore so kraški pojavi, jame, vrtače in kotliči. Znano je brezno Snežnica (tu je sneg včasih še poleti), ki je ob markirani poti med Kočo na Loki in planino Javorje. Najbolj znana je za turistični obisk urejena Snežna jama (1556 m) pod planino Arto. To je ena najlepših visokogorskih jam v Evropi in najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Dolga je 1062 metrov, globoka več kot sto metrov, s kapniki, ledenimi jezeri in dvoranami ter ledenimi kapniki. Odkrili so jo šele 1981 leta. Odprta je od maja do oktobra, ob sobotah, nedeljah in praznikih (od 9. do 17. ure). Posebnost je tudi dolina Loke, kjer so številni vodni izviri na vododržnih skrilavcih. Izredna so tudi Račka vrata v zahodni steni Raduhe. To je velik skalnat naravni most, do kamor vodi lovska steza od Rogovilca. Raduha slovi po bogati alpski flori. Tu najdemo cele nasade rumenih pogačic in dlakavega sleča, veliko je sinjezelenega kamnokreča, Clusijevega svišča, lepega jegliča, Zoisove zvončnice in planik. Zaradi tega so botaniki Raduho obiskovali že zgodaj. Prvi znani obisk je bil zabeležen že leta 1836, ko je bil tam F. Unger. Kasneje so mu sledili še drugi.
Nekoč je bilo pod pobočji Raduhe zelo razvito planšarstvo, ki pa zdaj precej propada, tako da je danes veliko planin opuščenih. Tako najdemo na jugu Kal, Arto, Loko, Cirkovnico, Javorje, Kosmačeve Rastke, Mrčiše in Knezovo planino, na severu pa Grohat. Značilnost Raduhe so tudi najvišje domačije na Slovenskem (kmetija Bukovnik, 1327 m, je najvišja na Slovenskem). Zgodovinsko je zelo pomembna stara deželna meja med Štajersko in Koroško. V preteklem stoletju je potekala čez tukajšnje gorske prelaze živahna povezava med obema stranema. Štejerci so prehajali v gospodarsko bolj razvito Mežiško dolino, dekleta s kmetij Zgornje Savinjske doline pa so se na »ono stran« hodile možit s knapi in fužinarji, kar je obetalo boljšo prihodnost. Na obe strani so ljudje hodili tudi na sejme in božja pota (Prežihov Voranc, Od Kotelj do Belih Vod). Stara deželna meja je imela takrat velik vpliv na življenje ljudi, danes pa se kaže le še v ljudski govorici.
Pobočja Raduhe so prepredena z označenimi planinskimi potmi. Iz dolin Savinje, Kladuše in Bistre vodi na vrh več stez. Dobro razvejan sistem gozdnih cest nam omogoča precej visoko izhodišče. V bližini sta postavljeni dve planinski koči. Na jugovzhodnem pobočju je Koča na Loki (1534 m), na severnem pa Koča na Grohatu (1460 m). Obe so zgradili kar dvakrat, saj je prva 1976 leta zgorela, drugo pa je 1986 leta podrl snežni plaz. Ko je Koča na Grohatu zaprta, prevzame njeno funkcijo bližnji gostoljubni kmečki turizem Bukovnik. Prvi je opisal vzpon na Raduho raziskovalec Kamniško Savinjskih Alp dr. Johaness Frischauf, ki je prišel na vrh iz Luč preko Loke, sestopil pa na Grohat in mimo kmetije Tolstovršnik v Solčavo. Zapisal je, da ga je gora navdušila.
Tako kot je včasih, navdušuje Raduha obiskovalce tudi danes, saj je primerna za obisk prav v vseh letnih časih. Po prijetni okolici se lahko samo sprehajamo, lahko pa se vzpnemo tudi na vrh. Vzpon od Loke ni zahteven niti v snežnih razmerah (lahka snežna tura), seveda pa si moramo izbrati razmere, ko ni nevarnosti snežnih plazov. Od Koče na Grohatu poteka čez severno steno 200 – metrska zavarovana plezalna označena pot, ki nudi nekaj plezalnih užitkov (več informacij v planinskem vodniku 50 zavarovanih plezalnih poti, A.Mašera, Sidarta). Jugovzhodno pobočje nudi zelo ugodne možnosti za turno smučanje. Nazadnje lahko v severni steni Raduhe pridejo na svoj račun še alpinisti, saj je tam več smeri. Prav zaradi vseh naštetih možnosti obiskovalci zelo radi prihajajo v te kraje. Za poslastico pa še tole: zaradi osamljene lege in precejšnje višine je Raduha izreden razglednik. Zorni kot, iz katerega gledamo znane okoliške gore, pa je precej drugačen kot smo ga morda vajeni. Obisk nam bodo olepšali tudi prijazni domačini. V pomoč nam bodo planinski zemljevid Kamniške in Savinjske Alpe (PZS), izletniška karta Savinjska dolina in širša okolica ter pregledna karta občine Mozirje (vse 1:50.000).
Raduha s severa. Foto: V. H. Dodano iz arhiva .
Vladimir Habjan