Maj 1998: Na Jalovec ni lahke poti. To dokazuje tudi prvi pristop, ki je bil opravljen šele leta 1875 (Karl Wurmb in domačina vodnika Črnuta in Strgulc).
REKREACIJA
Jalovec
Cilje, ki jih planiramo v glavni kopni sezoni, si lahko izberemo že zdaj. Tokrat bo to ena najlepših gora v Julijskih Alpah.
Da po lepoti res izstopa iz svoje okolice je dokazala tudi Planinska zveza Slovenije, ki si je silhueto Jalovca izbrala za svoj grb. Skladne in ostro odrezane ploskve mu dajejo zlasti s severa podobo kristala. Z ostalih strani ima prav tako drzno in mogočno obliko, ki izstopa nad svojo okolico. Gora je visoka tudi za Julijce, saj je z 2645 metri na odličnem četrtem mestu. Jalovec se dviguje nad tremi dolinami, to so: na severovzhodu Tamar s Planico, na zahodu Loška Koritnica in na jugovzhodu Zadnja Trenta. Na vse strani pada s strmimi pobočji, najgloblje pa na zahodu v Koritnico, najbolj strmo pa v Tamar. V Jalovčevi bližini ni prav veliko planinskih postojank. Še najbližje je Zavetišče pod Špičkom, 2064 m, ki stoji južno pod Jalovcem v bližini že od daleč dobro vidnega Špička, 2192 m. V koči je 30 ležišč, odprta pa je od začetka julija do konca septembra. Kot izhodišče za vzpone na Jalovec uporabljamo še Dom v Tamarju, 1108 m, Kočo pri izviru Soče, 886 m, in prelaz Vršič, 1611 m, ter Loško Koritnico. Vzpon na Jalovec pomeni za vsakega gornika velik praznik. V razglednem dnevu je panorama gorske okolice ena najveličastnejših v Julijcih.
Na Jalovec ni lahke poti. To dokazuje tudi prvi pristop, ki je bil opravljen šele leta 1875 (Karl Wurmb in domačina vodnika Črnuta in Strgulc). Danes spada Jalovec med najbolj obiskane vrhove Julijskih Alp. Vse poti nanj pa so zahtevne, dolge in naporne, zato se lahko vzpona lotijo le izkušeni, dobro opremljeni in kondicijsko pripravljeni gorniki. Za primerjavo naj povemo, da štejemo vzpon na Triglav za lažjega kot je na Jalovec. Iz vseh treh dolin vodijo na vrh označene poti, ki imajo več variant. Lažji so pristopi z južne strani. Zavetišče pod Špičkom lahko dosežemo s treh strani (poglejmo zemljevid). S prelaza Vršič nas pot vodi pod pobočji Velike dnine (4 ure, dolg in poleti precej vroč pristop). Druga pot vodi s Koče pri izviru Soče (3 - 4 ure, krajši, a tudi vroč pristop). Oba dostopa imata direktno varianto na vrh Jalovca še preden dosežemo Zavetišče. V tem primeru se vzpnemo pod Jalovčevo škrbino, kjer nas krajši zavarovani odsek v pobočju Goličice pripelje do izteka Jalovčevega Ozebnika. Nad robom strmega Loškega žleba nadaljujemo do vznožja vršne zgradbe in vrha (iz Trente 6 ur, z Vršiča 6 – 7 ur). Tretji pristop na Zavetišče pa vodi iz Koritnice čez preval Čez Brežice in Škrbino za Gradom. Tudi ta pot je mestoma zavarovana in izpostavljena, a izredno zanimiva (iz Koritnice 4 – 5 ur, na vrh 7 ur). Od Zavetišča nas zavarovana pot vodi na vrh čez izpostavljene pečine vzhodnega pobočja soseda Jalovca, Velikega Ozebnika, 2480 m, do gruščnate ravnice Na Jezercih, kjer se priključimo prej opisani poti. To so lažji, a še vedno zelo zahtevni pristopi.
Izstop iz Jalovčevega ozebnika pozimi. Foto: Vladimir Habjan. Dodano iz arhiva.
Severne poti so zahtevnejše. Iz Tamarja se lahko na vrh vzpnemo po treh poteh. Prvi je čez Kotovo sedlo (tj. priljubljeni cilj turnih smučarjev). Pot nas vodi po koritniški, precej izpostavljeni strani Jalovca in je ena najlepših zavarovanih poti v naših gorah. Kotovo sedlo lahko dosežemo tudi iz Koritnice. Vršni del poti poteka po zavarovani a izpostavljeni polici, pot pa ni najbolje markirana. Iz Koritnice 6 – 7 ur. Druga pot vodi skozi Ozebnik, tj. 300 metrov visok strm snežni žleb (naklonina do 40 stopinj), ki preseka Jalovec in vzhodni predvrh Goličico. To je sicer najbolj naravni pristop s severa, a zaradi padajočega kamenja in velike strmine zelo nevaren. Težavnost je odvisna od snežnih razmer, te so v poznem poletju navadno slabše. Ovinek čez Jalovčevo škrbino (to je tretja pot) je daljši, a varnejši. Iz Tamarja 6 – 7 ur. Najveličastnejše je prečenje gore, kot npr: vzpon iz Tamarja čez Kotovo sedlo in sestop čez škrbino ali pa: vzpon iz Koritnice čez Škrbino za Gradom in sestop čez Kotovo sedlo. Naj vas spomnimo, da so na zemljevidih PZS v merilu 1:25.000 zelo zahtevni zavarovani odseki poti vrisani z rdečimi pikami, zahtevni pa s črticami. Za vse poti svetujemo uporabo samovarovanja (čelada, plezalni pas in pomožna vrvica z dvema vponkama), za vzpon čez Jalovčevo škrbino še cepin, za Ozebnik pa tudi vrv (če se znamo varovati) in dereze. Mnoge drzne zavarovane poti se čez zimo poškodujejo, zato velja še posebna previdnost. V pomoč nam bosta planinski karti Trenta in Kranjska Gora (obe 1:25.000).
Vladimir Habjan