November 1999: Skozi dolino Zadnjice se vzpnemo do Prehodavcev, kjer vstopimo v idilično Dolino Triglavskih jezer.
REKREACIJA
Slovenska planinska pot
V Sloveniji smo prvi v Evropi uvedli edinstveno transverzalno pot, ki poteka prek slovenskih gora z enega konca države do drugega. Namen hoje po tej poti ni lov za žigi, pač pa spoznavanje lepot naših gora in domovine, sprostitev v naravi, krepitev telesne sposobnosti in zdravja.
Slovenska planinska pot (ali skrajšano SPP) je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji. Pobudo za pot je leta 1950 dal profesor Ivan Šumljak, starosta mariborskih planincev in publicist (1899-1984). Idejo je dobil nekega razglednega dne na Črnem vrhu na Pohorju, ko je opazoval dolgo verigo vrhov tja do Grintovcev. Dobil je zamisel, da bi vse te kraje povezal z eno samo markirano potjo, ki bi potekala prek vsega slovenskega ozemlja. Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) so pobudo sprejeli in leto 1953 štejemo za rojstno leto SPP. Po njenem zgledu so uredili veliko planinskih poti tako pri nas kot po vsej Evropi.
SPP so večinoma speljali po obstoječih markiranih poteh, le ponekod so jih povezali z novimi potmi. Poleg Knafelčevih markacij (bel krog obdan z rdečim kolobarjem) so markacisti dodali oznako «1«, kar je značilnost za SPP. PZS je poskrbela za enotne žige, izdala dnevnike poti in prvi vodnik (1958, do leta 1998 je izšlo že osem popravljenih in dopolnjenih izdaj). Na podlagi ugodnih odmevov planincev je PZS leta 1966 uvedla še Razširjeno slovensko planinsko pot (izid vodnika leta 1993). Osamosvojitev Slovenije in nekatere pripombe obiskovalcev so bile glavni razlog za spremembe poteka SPP leta 1991.
Kaj moramo vedeti za hojo po SPP? To, da sledimo markacijam in številki »1«, smo že povedali. Vsak obiskovalec mora imeti Dnevnik SPP, kjer je prostor za kontrolne žige (kupimo ga na PZS, planinskih društvih ali knjigarnah). SPP lahko začnemo kjerkoli na poti. Planinske postojanke imajo posebne žige SPP (običajni žig koče ne velja). Žig odtisne v Dnevnik oskrbnik (torej lahko dobimo žig le, če je postojanka odprta), poleg vpiše datum. Na vrhovih si gornik sam odtisne običajni žig vrha (če ga ni, so dokazilo fotografije, podpis vodnika vodenega izleta ali priče). S seboj je priporočljivo vzeti blazinico, saj jih večinoma v gorah ni ali pa so neuporabne. Dokončanje SPP časovno ni omejeno. Na SPP bomo hodili (ponekod tudi plezali) po vseh treh kategorijah zahtevnosti poti: nezahtevnih, zahtevnih in zelo zahtevnih (podrobne opise najdemo v letošnjem prispevku z naslovom Planinska pota). Vsakemu, ki konča SPP, PZS podeli častni znak, ki ga planinska društva ponavadi izročijo ob svečanih priložnostih.
Kako poteka SPP? Začnemo v Mariboru. Vzpnemo se do Mariborske koče na Pohorju. Čez razgibane predele čudovite pohorske pokrajine nas SPP vodi mimo Ruške koče na Arehu, koče na Klopnem vrhu, koče na Pesku, Lovrenških jezer, Rogle, Ribniške koče, Črnega vrha, Kope, Kremžarjevega doma do Slovenj Gradca. Preko vrhov Plešivca, Uršlje gore, Slemena nadaljujemo do grebena Smrekovca. Mimo Komna dosežemo Travnik in prvi dvatisočak Raduho. Sestopimo v dolino Savinje. Skozi Robanov kot se vzpnemo na greben Kamniških in Savinjskih Alp. Prečimo vrhove Ojstrice, Planjave, Turske gore, Skute, Grintovca in Kočne ter sestopimo na Jezersko. Skozi dolino Podstoržič se vzpnemo na Storžič in mimo Tolstega vrha ter Kriške gore sestopimo v Tržič. Pred nami so Karavanke. Mimo Dobrče se vzpnemo na Begunjščico. Sledi spust do Zelenice in zanimiv vzpon na Stol. Prečimo dolgi in razgledni greben Vajneža, Struške, Golice in Dovške Babe ter sestopimo v Dovje. Zdaj so pred nami Julijci. Skozi dolino Vrat se vzpnemo na Triglav. Sestopimo na drugo stran čez Dolič na preval Luknja. Čez Bovški Gamsovec, Razor in Prisank (oz. Prisojnik) dosežemo Vršič. Sledi vzpon na Jalovec in sestop globoko v Trento. Skozi dolino Zadnjice se vzpnemo do Prehodavcev, kjer vstopimo v idilično Dolino Triglavskih jezer. Mimo Komne in Krnskih jezer nadaljujemo do vrha Krna. Tu zavijemo proti vzhodu in prečimo dolgo verigo Spodnjih Bohinjskih (bolje Tolminskih) gora z vrhovi Mahavšček, Tolminski Kuk, Vogel, Rodica in Črna prst do Petrovega Brda. Nadaljujemo čez Cerkljansko in Idrijsko hribovje (Porezen, bolnica Franja, Ermanovec, Bevkov vrh, Sivka, Hleviška planina), Trnovski gozd (Golaki, Čaven, Gora), Javornik in Nanos. SPP se preko Vremščice, Gabrške gore, Škocjanskih jam, Brkinov, Markovščine, Slavnika, Socerba, Ospa in Tinjana konča v Ankaranu.
Vladimir Habjan