Marec 2000: Kdo bi vedel, koliko neraziskanih kotičkov še skriva podzemni kraški svet okoli Planinskega polja?
REKREACIJA
Planinsko polje
»Popotnik postoj! Ustavi korak tam nekje na prepihu med cerkniškim, postojnskim in logaškim svetom … Počakaj trenutek in poglej okoli sebe – z očmi in predvsem s srcem … Tu se bo tvoja duša napojila z lepoto, ki te bo obdala, lažji bo korak, in prepevalo bo srce in hrepenel boš po ponovnem srečanju … »
S temi besedami nas v svoje domače okolje vabi avtorica razkošne monografije Planinsko polje, Tanja Žigon. Prav ima, res bomo imeli tam kaj videti. Planinsko polje – čeprav ne največje - je najbolj izrazito kraško polje v Sloveniji, saj s svojo okolico nudi malone vse, kar občudujemo in preučujemo na krasu. Za njegovo južno in zahodno stran so značilni izviri, za vzhodno pa ponori. Pod strmo steno, kjer je vhod v Planinsko jamo, privre na dan močna voda, nadaljevanje Pivke, ki se tu po svojem podzemnem potepu prerodi v Unico. Ponikalnica vijuga kar osemnajst kilometrov po Planinskem polju, nato pa spet izgine v črno temo podzemlja. Poleg naravnih ponorov sta na severovzhodnem robu polja, imenovanem Pod Stenami, tudi dva umetna, katovotrona, po domače imenovana »Putickove štirne«. Danes veljata za tehniška spomenika in še vedno pripomoreta k hitrejšemu odtekanju vode. Ob deževju, ko ponori ne dohajajo več pretoka Unice, ta prestopi bregove in se razlije po polju. To se zgodi večkrat na leto. Kdo bi vedel, koliko neraziskanih kotičkov še skriva podzemni kraški svet okoli Planinskega polja? Najbolj znana je seveda Planinska jama, ki je turistična, torej z možnostjo ogleda. Pod Stenami so Vranja, Mrzla in Skednena jama, v bližnjem gozdu je skriti vhod v Najdeno jamo, pri vasici Laze je jama Mačkovica, na pobočju Babinega dola je Logarček. Od brezen je najbolj znana Gradišnica, ki je globoka več kot 60 metrov. Planinski posebnosti sta še: v podzemlju človeška ribica (proteus anguinus), na travnikih pa endemitna travniška morska čebulica. Od kulturnih znamenitosti omenimo ruševine mogočnega baročnega gradu Hasberg in stari trg Planina. Dovolj zanimivosti za izlet?
Da ne bomo občudovali le vijuganje Unice, prostranih poljskih travnikov in idiličnih vasic, vas bom tokrat spet popeljal v podzemni svet. Naš cilj bosta Vranja in Skednena jama. Poiskali bomo prehode skozi njune rove in »izstopili« na drugi strani. Spet vam ponujam krajšo in daljšo različico izleta. Začnimo s krajšo. Na lokalni cesti Logatec – Rakek poiščemo 1 km severno od vasice Laze odcep gozdne ceste proti zahodu (tabla: Grčarevec). Po cesti gremo do križišča, tam zavijemo levo na kolovoz, dokler nas oznake (markacije in rdeči trikotniki) ne usmerijo spet levo do bližnje Vranje jame. Vhodni spodmol nas s svojo veličino kar osupne. Po stezici levo se spustimo do dna (nekaj previdnosti ne bo odveč). Naravnost navzdol bomo našli vodo in človeške ribice, levo po leseni lestvi pa večjo dvorano z več stranskimi, a slepimi rovi (pozimi lahko tu občudujemo ledene kapnike). Prehod, ki nas vodi naprej, bomo našli med vodo in dvorano. Za nekaj metrov bomo morali na kolena, saj je strop zelo nizek. Tako pridemo v dvorano, ki je že - Mrzla jama. Od tod nas železna lestev povede v ozek rov, kjer se v daljavi že pokaže izhod. Vzpnemo se do roba in sestopimo do polja. Ob robu nadaljujemo desno do katovotronov. Prav na koncu polja poiščemo prehod nazaj v gozd. Nadaljevanje je orientacijsko bolj zapleteno.
Skozi gozd se vzpnemo kakih 200 m v severovzhodni smeri, prečimo celo markacije (poti pa ne), vse do stezice z rdečimi trikotniki. Tam za kratko zavijemo levo, kjer opazimo (spet) levo pod potjo vhod v Skedneno jamo (tudi steza se konča – to je tista steza, ki vodi od kolovoza, kjer je odcep za Vranjo jamo). Tudi ob vhodu te jame nas pozdravi žig poti PJP (poštarska jamarska pot). Spustimo se do dna, širok rov pa nas povede na drugo stran (nekaj svetlobe nam daje malo naravno okno). Do izhoda se vrnemo po isti poti (vzpon na drugi strani zaradi gostega listja ni prijeten). Markacije, ki sem jih prej omenil, vodijo po robu gozda nad poljem, a poti tam skorajda ni.
Za daljši izlet je izhodišče vasica Laze, kjer pustimo vozilo. Po cesti gremo v smeri Logatca do obeh jam (opis nam je že znan). Neprijetno cesto bi sicer lahko obhodili po markirani poti levo, vendar je potem težje najti vhod v jamo. Ko končamo ogled Skednene jame, zavijemo jugozahodno v smeri Planinskega polja. Lahko se spustimo vse do polja, lahko pa na robu poiščemo »obhodni« kolovoz, ki nas vodi skozi gozd do križišča kolovozov pod vrhom Čela (544 m). Spet nadaljujemo po kolovozu v jugovzhodni smeri do vasice Jakovica. Po asfaltni cesti se vzpnemo do vrha griča, kjer na razgledni terasi stoji cerkev. Kolovoz nas v spremstvu markacij privede mimo speleološkega tabora nazaj na izhodišče. Krajša različica nam bo vzela dobro uro, daljša pa tri. Seveda nam poplavljeno polje onemogoči hojo po polju. V jamo ne moremo brez baterije, priporočam tudi »delovno« obleko in profilirane podplate. Pozimi je v jamah izredno lepo, a je običajen požled zelo »spolzek«. V pomoč pri orientiranju nam bodo: izletniška karta Notranjski kras, Logatec - Vrhnika ali najnovejši planinski zemljevid Snežnik (vsi 1:50.000), še boljša pa sta topografska zemljevida Cerknica in Postojna (1:25.000).
Vladimir Habjan